prosilec - Ministrstvo za javno upravo

POVZETEK:

Organ je prosilcu posredoval življenjepis, ki ga je prijavi na delovno mesto priložila izbrana kandidatka, pri čemer je prekril varovane osebne podatke. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ pravilno prekril varovane osebne podatke, ki niso povezani z opravljanjem delovnega razmerja javne uslužbenke, ker ne izkazujejo izpolnjevanje pogojev in meril za delovno mesto, na katero je podala prijavo. Je pa organ delno napačno uporabil materialno pravo, in sicer v delu, ki se nanaša na opis nalog, ki jih je  izbrana kandidatka opravljala na preteklih delovnih mestih v javnem sektorju. Ti opisi nalog namreč v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ niso varovani osebni podatki.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-252/2023/2

Datum: 13. 9. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 10. 8. 2023, zoper prvo alinejo točke 1.1. izreka odločbe Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-86/2023/4 z dne 27. 7. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 10. 8. 2023 se delno ugodi in se prva alineja točke 1.1. izreka odločbe Ministrstva za javno upravo, št. 090-86/2023/4 z dne 27. 7. 2023, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati še kopijo življenjepisa (Europass CV) izbrane kandidatke … na način, da so v rubriki »Delovne izkušnje« razvidni tudi:

- opisi nalog pri delovnih mestih: v.d. direktorja, inšpektor višji svetnik/direktor inšpekcije, inšpektor svetnik, podsekretar, področni podsekretar v Sektorju za nadzor operaterjev in svetovalka v pravosodju v sodni pisarni I;

- pri predzadnjem delovnem mestu na tretji strani življenjepisa: naziv delovnega mesta, naziv delodajalca, obdobje zaposlitve, kraj, država in opis nalog.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

O zahtevi in izpodbijani odločbi

Organ je 4. 7. 2023 prejel zahtevo prosilca za posredovanje življenjepisa (Europass CV) izbrane kandidatke …, ocenjevanja te kandidatke, z njenimi odgovori oz. zagovorom, njeno vizijo razvoja in prednostnih nalog UPPD za dobo petih let in seznam prijavljenih kandidatov za DM direktor.

Organ je z odločbo št. 090-86/2023/4 z dne 27. 7. 2023 zahtevo prosilca delno zavrnil. V obrazložitvi je v zvezi s točko 1.1. izreka odločbe povzel 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 – ZVOP-2). Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Organ je povzel 7. člen ZDIJZ ter prvo in drugo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Nadalje je navedel, da v skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Organ je po pregledu dokumentov ugotovil, da osebne podatke vsebujejo dokumenti:

- življenjepis (Europass CV) izbrane kandidatke … (fotografija, telefonska številka, datum rojstva, elektronski naslov, naslov; v rubriki »izobraževanje in usposabljanje«, vsi podatki (vsa izobraževanja in usposabljanja), razen pridobljen naziv magistrica znanosti; v rubriki »delovne izkušnje« pri v.d. direktorju: opis nalog, pri specialistu za regulativo senior: naziv delodajalca, obdobje zaposlitve, kraj in država ter opis nalog, pri inšpektorju višji svetnik/Direktor inšpekcije: opis nalog, pri inšpektorju svetniku: opis nalog, pri podsekretarju: opis nalog, pri Področnem podsekretarju v Sektorju za nadzor operaterjev: opis nalog, pri svetovalki v pravosodju v sodni pisarni I: opis nalog in delovne izkušnje pridobljene pred 1. 1. 2010; v rubriki »jezikovno znanje« podatki glede znanja drugih jezikov; v rubriki »digitalne spretnosti in znanja« vsi podatki glede digitalnih znanj in spretnosti ter v rubriki »hobiji in zanimanja« vsi podatki glede interesov);

- sklep št. 01300-34/2022/24 z dne 1. 12. 2022 (pri obrazložitvi elementa »izraženost vodstvenega potenciala«, vsi podatki tega odstavka, razen prva poved; lastnoročni podpis podpisnice sklepa in naslov pri vročitvi);

- Vizija prednostnih nalog in razvoja Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja v mandatnem obdobju (lastnoročni podpis).

Za razkritje zgoraj navedenih osebnih podatkov organ nima pravne podlage v zakonu. Ker je organ ugotovil, da navedeni dokumenti vsebujejo osebne podatke, je uporabil institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in na vseh navedenih dokumentih prekril osebne podatke, kot izhaja iz 1.1. točke izreka te odločbe. Nadaljevanje izpodbijane odločbe se nanaša na točko 1.2. izreka.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

Dne 10. 8. 2023 je organ zoper odločbo št. 090-86/2023/4 z dne 27. 7. 2023 prejel pritožbo, v kateri je prosilec zahteval, da mu organ posreduje celotni življenjepis - CV … z razkritimi podatki: pod rubriko izobraževanje in usposabljanje je vse prikrito, kaj sploh je ona, kdaj je diplomirala, njena predstavitev; rojstvo, naslov; navedba nalog, ki jih je opravljala pri posameznem delodajalcu; jezikovna znanja so izbrisana, drugi jeziki; digitalna pismenost; hobiji; in še dodatno… Prosilec prosi, da mu organ takoj posreduje te podatke in dodaja, da je še posebej upravičen, ker je z njegove strani zadeva v postopku tožbe na sodišču, kjer je v postopku tudi … in zato morajo biti razkriti vsi njeni podatki.

Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-86/2023/8 z dne 17. 8. 2023, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

Pritožba je delno utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.     Načelo prostega dostopa

Glede na to, da je prosilec v pritožbi navedel, da je »še posebej upravičen, ker je z njegove strani zadeva v postopku tožbe na sodišču, kjer je v postopku tudi …«, IP uvodoma poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ namreč v 5. členu kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Navedbe prosilca v zvezi z dejstvom, da sta prosilec in … stranki v sodnem postopku, so za dostop do zahtevanih podatkov v obravnavanem primeru povsem irelevantne.

2.     Predmet pritožbe

Prosilec sicer ni izrecno navedel, katero točko izreka izpodbijane odločbe izpodbija, vendar pa se njegove pritožbene navedbe nanašajo le na dostop do življenjepisa …, o dostopu do katerega je organ odločil v prvi alineji točke 1.1. izreka izpodbijane odločbe. Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da je predmet tega pritožbenega postopka le prva alineja točke 1.1. izreka izpodbijane odločbe, in v nadaljevanju ugotavljal, ali je organ prosilcu utemeljeno omogočil delni dostop do tega dokumenta.

3.     Varovani osebni podatki

Ker je organ z izpodbijano odločbo zahtevo prosilca za dostop do zahtevanega življenjepisa delno zavrnil zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, prosilec pa vztraja pri posredovanju celotnega življenjepisa, je IP v nadaljevanju presojal, ali je zatrjevana izjema varstva osebnih podatkov podana in v katerem delu. V konkretnem primeru tako ostaja sporno, kateri osebni podatki iz zahtevanega življenjepisa so v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). IP je z vpogledom v del zahtevanega življenjepisa, do katerega je organ zavrnil dostop, ugotovil, da vsebuje številne osebne podatke, ki jih je organ pravilno navedel v obrazložitvi in v prvi alineji točke 1.1. izreka izpodbijane odločbe.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti.

Po pregledu spisovne dokumentacije, zlasti besedila Posebnega javnega natečaja za položaj direktorja Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja št. 1002-34/2022/3 z dne 5. 9. 2022[1] (v nadaljevanju besedilo javnega natečaja), v katerem so določeni pogoji in merila za zasedbo obravnavanega delovnega mesta, IP ugotavlja, da se je organ pravilno opredelil do vprašanja,  kateri osebni podatki v zahtevanem življenjepisu niso povezani z opravljanjem delovnega razmerja na delovnem mestu direktorja Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, ker ne izkazujejo izpolnjevanje pogojev in meril za to konkretno delovno mesto, za katero je obravnavana posameznica podala prijavo. Vendar pa je treba poudariti, da kljub temu niso vsi ti podatki hkrati tudi varovani osebni podatki, kar IP pojasnjuje v nadaljevanju te obrazložitve. Prosilec je v pritožbi posebej izpostavil, da je organ prekril besedilo pod rubriko izobraževanje in usposabljanje, pri čemer prosilec sprašuje, »kaj sploh je ona, kdaj je diplomirala, njena predstavitev«. IP zato izrecno pojasnjuje, da je v besedilu javnega natečaja kot pogoj določena stopnja izobrazbe, ki jo mora imeti kandidat (organ je zato prosilcu omogočil dostop do podatka o pridobljenem nazivu, tj. »magistrica znanosti«, ki izkazuje stopnjo izobrazbe), ne pa tudi smer izobrazbe in datum pridobitve izobrazbe, zato je v obravnavanem primeru varovan osebni podatek, na kateri fakulteti in smeri je obravnavana posameznica dosegla zahtevano stopnjo izobrazbe in tudi, kdaj jo je dosegla. Prav tako so njeni varovani osebni podatki vsi podatki o ostalih izobraževanjih, ki so navedena v rubriki »Izobraževanje in usposabljanje«, saj glede na besedilo javnega natečaja niso bili pogoj za zasedbo obravnavanega delovnega mesta. Med pogoje in merila za zasedbo obravnavanega delovnega mesta tudi ni mogoče uvrstiti naslednjih podatkov, ki so posledično varovani osebni podatki: fotografija, telefonska številka, datum rojstva, elektronski naslov, naslov, podatki o znanju drugih jezikov (pogoj je bilo le znanje uradnega jezika, do tega podatka pa je organ prosilcu omogočil dostop), digitalna pismenost, hobiji in navedba nalog, ki jih je obravnavana posameznica opravljala pri prejšnjih delodajalcih v zasebnem sektorju, vključno z navedbo teh delodajalcev, krajem in državo ter obdobjem zaposlitve. V tem delu IP pritrjuje razlogom izpodbijane odločbe, iz katere izhaja, da za razkritje teh osebnih podatkov ni pravne podlage v smislu prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov in da gre za varovane osebne podatke. IP v zvezi s tem še dodaja, da takšna odločitev sledi njegovi dosedanji praksi.[2]

Je pa IP ugotovil, da je organ delno napačno uporabil materialno pravo, in sicer v delu, ki se nanaša na podatke, ki so povezani z opravljanjem delovnih razmerij obravnavane posameznice kot javne uslužbenke na delovnih mestih, ki jih je zasedala v preteklosti. V tem delu je organ napačno štel, da gre za varovane osebne podatke. Kot izhaja iz vsebine zahtevanega življenjepisa, je bila obravnavana posameznica v preteklosti zaposlena na različnih delovnih mestih pri delodajalcih v javnem sektorju. V tem delu se je organ zmotno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov, pritožbene navedbe prosilca pa so posledično utemeljene. Ker je obravnavana posameznica delo pri nekaterih prejšnjih delodajalcih opravljala v javnem sektorju, je namreč imela status javne uslužbenke, zato so podatki o opisih nalog, ki jih je opravljala pri teh delodajalcih, podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Posledično ti opisi nalog v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ niso varovani osebni podatki.[3] IP je zato odločil, da mora organ tudi te podatke posredovati prosilcu na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Ker posredovanje osebnih podatkov javnosti v konkretni zadevi določa zakon (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ), IP v postopek, v skladu s prvim odstavkom a26.a členom ZDIJZ, ni pritegnil posameznice, na katero se ti osebni podatki nanašajo. Ta določba namreč pravi, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

4.     Sklepno

Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da organ ni pravilno uporabil materialnega prava, saj je v prevelikem obsegu štel, da gre za varovane osebne podatke. Zato je IP zaključil, da je pritožbi prosilca treba delno ugoditi in prvo alinejo točke 1.1. izreka izpodbijane odločbe, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno odpraviti. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega in drugega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Objavljen na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Generalni-sekretariat/DOKUMENTI/Delovna-mesta/VLASTA/MF_JN_UPPD-novo_P.pdf

[2] Glej npr. odločbe IP št. 090-38/2011/3 z dne 17. 3. 2011, št. 090-145/2019/2 z dne 5. 7. 2019 in št. 090-236/2020 z dne 26. 10. 2020 - vse odločbe IP so dostopne na spletni strani: https://www.ip-rs.si/ijz/.

[3] Smiselno enako izhaja iz odločbe IP št. 090-30/2023 z dne 14. 2. 2023.