prosilec - Ministrstvo za javno upravo

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval analizo in alternativne rešitve za odpravo prekarnosti v državni upravi, ki jo je pripravil organ. Organ je zahtevo zavrnil, saj gre za dokument v izdelavi, vladno gradivo medresorsko še ni usklajeno in sklepa (vlade) pristojna oseba še ni podpisala. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je zahtevani dokument priloga predloga vlade, ki ga je pristojna ministrica podpisala in je bil poslan na Vlado RS (čeprav kasneje umaknjen). Organ je zgolj pavšalno zatrjeval, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. IP pa je v pritožbenem postopku ugotovil, da glede na vsebino zahtevanega dokumenta, po naravi stvari njegovo razkritje ne bi moglo povzročiti napačnega razumevanja njegove vsebine.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-167/2023/7

Datum:  14. 7. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 19. 5. 2023, zoper odločbo št. 090-56/2023/2 z dne 5. 5. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev), Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 19. 5. 2023 zoper odločbo Ministrstva za javno upravo št. 090-56/2023/2 z dne 5. 5. 2023, se ugodi, odločba se odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe na njegov elektronski naslov posredovati skenirano prilogo dokumenta št. 007-106/2023/1 z dne 19. 4. 2023, z naslovom »Ukrep: NAZIV PROJEKTA: ODPRAVA PREKARNOSTI PRI IZVAJANJU ČISTILNIH STORITEV NA MINISTRSTVIH, KI SODIJO MED CENTRALIZIRANE UPORABNIKE (KRAJŠI NAZIV: NEPREKARNO ČIŠČENJE)«.

2.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 2. 4. 2023 na organ naslovil zahtevo, v kateri je navedel, da je v pisnem poslanskem vprašanju z dne 29.3. 2023,[1] v zvezi s prezaposlitvijo sobaric in čistilk k zunanjemu izvajalcu, navedeno, da so na ministrstvu za javno upravo za uresničevanje koalicijske zaveze pripravili analizo in alternativne rešitve za odpravo prekarnosti v državni upravi: zaposlitev čistilk neposredno na MJU ali zaposlitev na posamičnih organih državne uprave ali pa neprekarno zaposlovanje pri zunanjih izvajalcih. Prosilec prosi za dostop do dotične analize ministrstva za javno upravo glede »prenehanja out sourcinga« ter dotične alternativne rešitve za odpravo prekarnosti v državni upravi, vključno z vso spremljajočo dokumentacijo.

(2) Organ je dne 5. 5. 2023 izdal odločbo št. 090-56/2023/2, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi odločbe je navedel, da je v zvezi z zahtevo prosilca po vpogledu v dokumentarno gradivo organa ugotovil, da je v pripravi osnutek vladnega gradiva št. 007-106/2023/1 »Odprava prekarnosti pri izvajanju čistilnih storitev na ministrstvih, ki sodijo v centralizirane organe – predlog za obravnavo, katerega del je vladni projekt z naslovom »Odprava prekarnosti pri izvajanju čistilnih storitev na ministrstvih, ki sodijo med centralizirane uporabnike (krajši naziv: neprekarno čiščenje). V zvezi s tem dokumentom je ugotovil, da je podana izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (dokument v izdelavi). Organ pojasnjuje, da bo dokument oziroma dokumentacija, ki jo zahteva prosilec, »nastala« šele takrat, ko bo vladno gradivo medresorsko usklajeno in bo sklep (vlade) podpisala pristojna oseba. V skladu s Poslovnikom vlade (Poslovnik Vlade Republike Slovenije) je potrebno vladno gradivo posredovati v medresorsko usklajevanje ter v potrditev Ministrstvu za finance ter Službi vlade za zakonodajo. Gradivo, s katerim razpolaga organ, je še vedno v fazi postopka usklajevanja in posvetovanja, razkritje dokumentacije oziroma njene vsebine pa bi v tej fazi postopka povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. V obravnavanem primeru še ni bilo podano mnenje vseh, ki so se imeli možnost seznaniti se z delovnim gradivom in osnutek vladnega gradiva še ni potrjen v smislu, da je njegova vsebina zaključena, zato bi po oceni organa z njegovim javnim razkritjem v tej fazi nedvomno prišlo do napačnega razumevanja njegove vsebine. Javnost bi iz vsebine takšnega, nezaključenega gradiva, lahko sklepala na določena dejstva, ki pa še niso dokončna (ker se vsebina lahko še spreminja). Organ poudarja, da v konkretnem primeru še ne gre niti za osnutek oziroma predlog vladnega gradiva, ki je objavljen na portalu Vlade RS. Na spletni strani https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/ je zapisano, da šele objavljeno gradivo predstavlja končni osnutek odločitve vlade, ki pa niti ni nujno sprejet oziroma sprejet v zapisani obliki, zato glede objavljenega gradiva Republika Slovenija ne prevzema odškodninske ali kakršnekoli drugačne odgovornosti. Navedeno pomeni, da šele vladno gradivo, ki je objavljeno kot osnutek vladnega gradiva na spletni strani vlade, predstavlja dokument – osnutek, ki ni več v izdelavi – ključni trenutek osnutka kot končnega dokumenta (torej, ko ni več v izdelavi) torej predstavlja čas, ko je osnutek vladnega gradiva medresorsko usklajen in kot tak (osnutek vladnega gradiva) tudi objavljen na spletni strani vlade med osnutki gradiv za sejo vlade. Organ poudarja, da ne razpolaga z osnutkom vladnega gradiva, zato je zahtevo prosilca zavrnil zaradi izjeme dokumenta v izdelavi. Organ ob tem dodaja, da je vsak osnutek oziroma predlog vladnega gradiva po zaključku javno objavljen, s čimer je zagotovljena javnost in transparentnost vseh osnutkov vladnih gradiv.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo št. 090-56/2023/2 dne 19. 5. 2023 po pooblaščencu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je stališče organa, da dokument še ni izdelan, zmotno in da je stališče, da je lahko informacija javnega značaja le dokončan in objavljen vladni osnutek, zmotno. Upravno sodna praksa (UPRS sodba I U 1837/2014 in sodba in sklep I U 896/2015) je že priznala zapisnike sej in podobne akte interne komunikacije kot »materializirane« dokumente. Meni, da zgolj dejstvo, da osnutek še ni bil dokončan na način, da bi bil medresorsko usklajen in objavljen, ne more pomeniti, da kriterij materializiranosti dokumenta še ni izpolnjen. Delo organov mora biti celoten proces transparentno in dostopno javnosti. Sama oblika oziroma dejstvo, da je dokument v vmesni točki oblikovalnega procesa, samo po sebi ne more izključiti izpolnitve »kriterija materializiranosti«. Iz navedenih razlogov prosilec meni, da organ razpolaga z informacijo v materializirani obliki. Prosilec se opredeljuje do stališča organa, da bi razkritje dokumenta škodovalo delu organa in da bi bil organ napačno razumljen. Sklicuje se na prakso Upravnega sodišča, da je za utemeljitev, kako bi razkritje dokumenta vplivalo na delo organa, zakonski standard »onkraj dvoma«. Zgolj abstraktno navajanje razlogov, zakaj bi lahko prišlo pri dokumentih takšne vrste do napačne interpretacije javnosti, ne more biti ustrezno. Organ bi moral v svoji odločbi konkretno navesti posledice, oziroma na koga in na katero področje naj bi se te negativne posledice nanašale. Ker dokument ne vsebuje osebnih ali drugih občutljivih podatkov, resna in konkretna škoda z njegovim razkritjem ne bi mogla nastati. Prosilec tako vztraja, da se mu omogoči dostop do zahtevanih dokumentov.  

(4) Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 6. 6. 2023.

(5) Po prejemu pritožbe je IP preveril in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. V pritožbenem postopku je IP organ pozval, da dostavi zahtevani dokument. Po prejemu dokumenta je IP opravil na organ telefonsko poizvedbo o kateri je napravil zaznamek št. 090-167/2023.

Pritožba je utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom. V izpodbijani odločbi je organ kot o dokumentu, ki ustreza zahtevi za dostop do analize ministrstva za javno upravo glede »prenehanja out sourcinga« ter alternativne rešitve za odpravo prekarnosti v državni upravi na področju čiščenja, odločil o dostopu do dokumenta št. 007-106/2023/1. Sporno med strankama pa je, ali se je organ v izpodbijani odločbi utemeljeno skliceval, da gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine; torej je zatrjeval izjemo iz devete točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(8) Opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:

- dokument mora biti še v postopku izdelave,

- dokument mora biti še predmet posvetovanja,

- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16 in nasl.), ki v četrtem členu določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Za podatke iz dokumenta iz prejšnjega odstavka se, če gre za dokument, ki nastaja v sklopu projekta, ki se vodi skladno z metodologijo vlade za vodenje projektov v državni upravi, štejejo podatki v dokumentu, ki še ni odobren v skladu s pravili take metodologije.

(9) Iz izpodbijane odločitve izhaja, da organ stoji na stališču, da je prosilec zahteval odločitev oziroma predlog odločitve Vlade Republike Slovenije glede ukrepa »Odprava prekarnosti pri izvajanju čistilnih storitev na ministrstvih, ki sodijo med centralizirane uporabnike (krajši naziv: neprekarno čiščenje)«. Ker ta še ni medresorsko usklajen, gre za dokument v nastajanju. Razkritje dokumenta v tej fazi postopka bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Javnost bi iz vsebine takšnega, nezaključenega gradiva lahko sklepala na določena dejstva, ki pa še niso dokončna (ker se vsebina lahko še spreminja). Glede na formulacijo zahteve prosilca in njegove pritožbene navedbe IP ugotavlja, da prosilec ni zahteval odločitve vlade ali predloga odločitve vlade, ampak analizo in alternativne rešitve za odpravo prekarnosti v državni upravi na področju čiščenja, ki jo je pripravilo Ministrstvo za upravo. Navedeno zahtevo je prosilec podkrepil s sklicevanjem na poslansko vprašanje z dne 29. 3. 2023. Iz posredovanega gradiva organa v obravnavanem pritožbenem postopku in njegovega pojasnila, IP ugotavlja, da je organ posredoval dokument št. 007-106/2023/1 z dne 19. 4. 2023, ki vsebuje predlog sklepa vlade, katerega priloga je mnenje Ministrstva za finance, št. 007-106/2023/13 z dne 13. 4. 2023, mnenje Službe Vlade RS za zakonodajo, št. 007-106/2023/8 z dne 28. 3. 2023 in usklajeno gradivo z naslovom: »Ukrep: NAZIV PROJEKTA: ODPRAVA PREKARNOSTI PRI IZVAJANJU ČISTILNIH STORITEV NA MINISTRSTVIH, KI SODIJO MED CENTRALIZIRANE UPORABNIKE (KRAJŠI NAZIV: NEPREKARNO ČIŠČENJE)«. Iz dokumenta »Ukrep: NAZIV PROJEKTA: ODPRAVA PREKARNOSTI PRI IZVAJANJU ČISTILNIH STORITEV NA MINISTRSTVIH, KI SODIJO MED CENTRALIZIRANE UPORABNIKE (KRAJŠI NAZIV: NEPREKARNO ČIŠČENJE)« izhaja, da je Ministrstvo za javno upravo nosilno ministrstvo, vodja resorja je ministrica .., vodja področja je …, vodja projekta pa …. Na dokumentu je naveden datum 15. 1. 2023. Z vpogledom v dokument IP ugotavlja, da je to zahtevan dokument, saj vsebuje analizo in opis stanja na področju čistilnih storitev na objektih iz pristojnosti ministrstev, s predstavitvijo obstoječih problemov, alternativne rešitve, predstavitev končnega stanja, načrtovane učinke projekta, analizo tveganja in predvidene stroške projekta. Strokovna izhodišča temeljijo na strokovni študiji, ki jo je pripravil Center poslovne odličnosti pri Ekonomski fakulteti UL.

(10) Iz prve strani dokumenta št. 007-106/2023/1 z dne 19. 4. 2023, ki je predlog sklepa vlade, je razvidno, da ga je elektronsko podpisala Ministrica za javno upravo dne 19. 4. 2023. Na 9. strani Predloga pa je v opredelitvi »Prilog« navedeno, da gre za »usklajeno gradivo«. Iz pojasnila organa izhaja, da je bil Predlog na Vlado RS poslan, a je bil kasneje zaradi pripomb iz obravnave umaknjen. Da je bil predlog poslan na Vlado RS, izhaja tudi iz popisa spisa zadeve št. 007-106/2023, kjer je pod dokumentom številka 14 navedeno, da Služba Vlade za zakonodajo podaja dne 25. 4. 2023 »pripombe k objavljenemu vladnemu gradivu«. IP tako ugotavlja, da ni izpolnjen že prvi od pogojev iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da gre za dokument v nastajanju, saj je Predlog sklepa vlade Ministrica za javno upravo dne 19. 4. 2023 podpisala, organ pa je predlog tudi poslal na Vlado RS. V zvezi s sklicevanjem organa, da predlog Vlade še ni medresorsko usklajen, IP najprej pripominja, da Predlog sklepa vlade med prilogami zahtevani dokument označuje kot »usklajeno gradivo«, prav tako pa ni bil zahtevani dokument predlog Vlade, ampak dokument z analizo in alternativnimi rešitvami za odpravo prekarnosti v državni upravi na področju čiščenja, ki jo je pripravilo Ministrstvo za javno upravo. V zvezi s sklicevanjem organa, da gre za »projekt«, se je IP opredelil tudi do izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka 4. člena Uredbe. Kvalitativno razlikovanje med prvim in drugim odstavkom 4. člena Uredbe ureja, da za projekte, ki se vodijo skladno z metodologijo vlade za vodenje projektov v državni upravi, je pomembno, da je dokument odobren v skladu z metodologijo za vodenje projekta. S tem v zvezi IP ugotavlja, da organ ne podaja trditev niti dokazov, da bi se obravnavani projekt vodil po določeni metodologiji, v skladu s katero bi moral dokument z analizo in predlaganimi alternativami (ne pa Predlog sklepa vlade) še kdo odobriti. Kot ugotovljeno, je Predlog sklepa vlade podpisala vodja resornega ministrstva, Ministrica za javno upravo. Iz Predloga sklepa vlade tudi ne izhaja, da bi moral biti odobren po določeni metodologiji, iz dela Predloga, ki se nanaša na predstavitev medresorskega usklajevanja, pa izhaja, da je bilo gradivo posredovano v medresorsko usklajevanje Službi Vlade RS za zakonodajo in Ministrstvu za finance. IP tako zaključuje, da ne gre za dokument, ki bi bil v postopku izdelave.

(11) Glede sklicevanja organa na to, da bi razkritje dokumenta v tej fazi postopka povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, saj bi javnost lahko sklepala na določena dejstva, ki še niso dokončna (ker se vsebina lahko še spreminja), IP odgovarja, da takšna pavšalna utemeljitev ne more biti podlaga za uporabo izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kljub temu IP navaja, da zahtevani dokument ne vsebuje odločitve za eno od alternativnih rešitev in tako javnosti ne ponuja priložnosti, da bi lahko preuranjeno sklepala in napačno razumela vsebino dokumenta. Po naravi stvari je vsebina zahtevanega dokumentu takšna, da analizira dosedanje stanje, predstavlja različne alternativne rešitve, opisuje pričakovane posledice in vplive teh rešitev, vse pa temelji na ekonomski analizi in študiji in tako ne more vplivati na napačne predstave, ki bi si jih javnost ustvarila o bodočih odločitvah pristojnih odločevalcev.[2] Nasprotno, z dostopom do navedenega dokumenta, pri katerem na podlagi sedmega odstavka 9. člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 43/01 in nasl.)[3] javnost ni sodelovala, bi javnost lahko preverila, kako se je z aktualno problematiko prekarnega dela soočil organ, potem, ko je bilo na temo odprave prekarnosti več okroglih miz (na primer na Ekonomski fakulteti z naslovom »Prekarnost 2022, dne 15. 3. 2022 in z naslovom »Draginja, energetska kriza in prekarnost« dne 12. 10. 2022), izdanih študij in zbornikov (»Prekarnost in družbena negotovost: Interdisciplinarni pogledi na prekariat« in »Študije prekarnosti: Interdisciplinarni pogledi«)[4] ter je Vlada Republike Slovenije uvrstila sistemsko odpravo prekarnosti med prioritete Programa za delo koalicije 2022-2026.

(12) IP tako zaključuje, da ni izpolnjen noben od pogojev za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da je predmet zahteve dokument »Ukrep: NAZIV PROJEKTA: ODPRAVA PREKARNOSTI PRI IZVAJANJU ČISTILNIH STORITEV NA MINISTRSTVIH, KI SODIJO MED CENTRALIZIRANE UPORABNIKE (KRAJŠI NAZIV: NEPREKARNO ČIŠČENJE)«, ki je priloga predloga sklepa vlade. Predlog sklepa vlade RS je Ministrica za javno upravo podpisala dne 19. 4. 2023, predlog pa je bil tudi poslan na Vlado RS. Organ je zgolj pavšalno zatrjeval, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. IP pa je v pritožbenem postopku ugotovil, da glede na vsebino zahtevanega dokumenta, po naravi stvari njegovo razkritje ne bi moglo povzročiti napačnega razumevanja njegove vsebine.

(13) Ker s strani organa zatrjevana izjema od prostega dostopa ni podana, prav tako pa IP po uradni dolžnosti ni ugotovil, da bi bila podana katera od drugih izjem iz 5.a oz. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP ugotovil, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.

(14) Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilca treba ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, odpraviti. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pvp/!ut/p/z1/jY9PC4JAFMQ_SweP-V5qf2-rVmAFWli6l9BY10BdMU3q07fUIYKS3m0evxlmg EIAtIiuZx7 VZ1FEmdQhHR2d6Yo4q-UAl9p2iJ6tmZsd6mj5Ghy6AMNEoP_48ceRP_0dAO2Od4DyTMSvqaSI9QkHWrGEVaxSm0q-07ouLzMFFWzbVuVC8IypJ5Er-M2SiksNwScJoSw5fpdEy13IkqZnu_O9lDrsILQhbJLG4OQ5qZMuc98P7mt26EfJjfR6D0anr Tc!/#Z7_J9KAJ KG100CPF0QDBQDPEV1003.

[2] Glej smiselno tako66. točka sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. I U 98/2018-16 z dne 25. 8. 20121.

[3] »Javnost se ne povabi k sodelovanju pri pripravi predloga državnega proračuna, predloga rebalansa državnega proračuna, predloga sprememb državnega proračuna, predloga zakona o izvrševanju državnega proračuna in podzakonskih predpisov na njegovi podlagi, predloga zaključnega računa državnega proračuna, predloga poslovnika vlade, predloga odloka, predloga resolucije z izjemo predloga resolucije o nacionalnem programu na posameznem področju, predloga dokumentov razvojnega načrtovanja in izvajanja razvojnih politik, predloga deklaracije, predloga aktov o ratifikaciji mednarodnih pogodb in predloga sklepa.«.

[4] ww.ef.uni-lj.si/media/document_files/dokumenti/Studije_o_prekarnosti_21.pdf.