prosilec - Ministrstvo za javno upravo

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, s katerim je bil razveljavljen sklep o izbiri konkretno navedene osebe za direktorja občinske uprave. Organ je zahtevo prosilke zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, saj anonimizacija glede na podano zahtevo ni mogoča. Ker je prosilka v zahtevi zahtevano informacijo opredelila na način, da je navedla, na katero osebo se dokument nanaša, čeprav je ob tem navedla, da zahteva dokument v anonimizirani obliki, organ delnega dostopa s prekritjem navedbe zadevne posameznice ne more izvesti in gre tako za obdelavo osebnih podatkov. Kljub temu je IP odločil, saj je odločil, da je Sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, ki je zahtevan dokument v obravnavanem primeru, podatek v zvezi z delovnim razmerjem direktorice občinske uprave in zato pravno podlago za razkritje zadevne posameznice predstavlja prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V odločitvi je IP podal tudi stališče, da organi sicer niso dolžni iz previdnosti ugotavljati, ali je določena oseba javni uslužbencev, ali funkcionar. V primeru, ko iz zahteve in iz zahtevanih dokumentov izhaja, da je oseba, na katero se zahteva nanaša, morda javni uslužbenec ali javni funkcionar, je v skladu z načelom materialne resnice organ dolžan ta dejstva preveriti.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-107/2023/4

Datum: 26. 4. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….(v nadaljevanju prosilka), z dne 28. 3. 2023, zoper odločbo št. 090-32/2023/2 z dne 13. 3. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev), Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 28. 3. 2023 se ugodi in se odločbo št. 090-32/2023/2 z dne 13. 3. 2023 Ministrstva za javno upravo v prvi točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati, na njen elektronski naslov, skeniran:

-       Sklep Vlade RS, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, št. 10051-289/2019/2 z dne 11. 9. 2019, pri čemer mora prekriti: - ime, priimek in naslov pritožnika in njegovega pooblaščenca v 5. in 6. vrstici uvoda, v 1. točki izreka, 1. vrstici obrazložitve in v končni odredbi za vročitev, - ime, priimek in naziv kandidatke v 2. točki izreka, na 3. strani obrazložitve in v končni odredbi za vročitev ter - ime in priimek članov Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja v uvodu in pri podpisniku.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 13. 2. 2023 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je navedla, da je bil dne 9. 2. 2023 v časniku Delo objavljen članek. Iz njega izhaja, da je neizbrani kandidat za direktorja občinske uprave …. vložil pritožbo zoper sklep o izbiri ….. za direktorico na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja. Ker navedeni sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja ni javno objavljen, prosilka podaja zahtevo za dostop do sklepa o razveljavitvi sklepa o izbiri …. za direktorico občinske uprave …, s katerim je bilo ugodno pritožbi neizbranega kandidata in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno odločanje. Prosi, da se ji zahtevani dokument v anonimizirani obliki posreduje po elektronski pošti ali po pošti.

Z izpodbijano odločbo je organ zahtevo prosilke zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da organ ugotavlja, da se dokument, ki ga zahteva prosilka, nanaša na točno določeno fizično osebo …. (v nadaljevanju zadevna posameznica), zato ne glede na to, ali organ z dokumentom razpolaga ali ne, se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njene prepoznavnosti, oziroma ne bi mogli zagotoviti njene anonimnosti. Iz navedenega izhaja, da delni dostop do dokumenta v skladu s 7. členom ZDIJZ ni mogoč. Organ ugotavlja, da se v zahtevanem dokumentu nahajajo osebni podatki. Slednjih pa organ, zato ker je prosilka podala zahtevo v zvezi s točno določeno osebo, ki jo je opredelila z imenom in priimkom, ne bi mogel prekriti. Pri svoji odločitvi se organ opira na odločitve IP in Upravnega sodišča. Na podlagi vsega navedenega je organ zaključil, da se zahteva prosilke zavrne, ker je podana izjema iz tretje točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Zoper odločitev organa je prosilka vložila pritožbo. V pritožbi prosilka navaja, da je v zahtevi navedla, da zahteva dostop do sklepa Komisije v anonimizirani obliki. Navaja, da se je v svoji zahtevi sklicevala na članek, ki je bil javno objavljen in v katerem je bila zadevna posameznica poimensko razkrita. Zgolj zato, ker je bila v članku zadevna posameznica razkrita z imenom in priimkom, na katero se zahtevani sklep nanaša, ni dovoljeno zavračati nadaljnjega dostopa do informacij javnega značaja v celoti, ampak bi moral organ omogočiti delni dostop. Prosilka meni, da se je novinarka, ki je pisala članek, z dokumentom seznanila na podlagi dostopa do informacij javna značaja. V nadaljevanju navaja, da se zahtevani dokument nanaša na sklep Komisije, s katerim je bil razveljavljen sklep o imenovanju javnega uslužbenca. Po mnenju prosilke je poglavitni namen sistema javnih uslužbencev, urejen v ZJU, zagotoviti sistem izbire uradnikov, ki temelji na čim bolj objektnih merilih strokovne usposobljenosti, kar se zagotavlja s postopkom, po katerem se prosto delovno mesto zasede. Sklep komisije se ne naša na točno določeno osebo in njene osebne pravice, ampak se nanaša na sklep o razveljavitvi sklepa o izbiri javnega uslužbenca, konkretno direktorja občinske uprave. Pri tem prosilka citira 38. člen ZDIJZ (pravilno Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ZSPJS) in navaja, da upravičeno sklepa, da so javnosti dostopni tudi podatki glede izbirnega postopka javnega funkcionarja, in sicer v tistem delu, ki se naša razloge za razveljavitev sklepa o izbiri. Predlaga, da IP njeni pritožbi ugodi in da ji omogoči dostop do zahtevanega sklepa v anonimizirani oblik.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom dne 11. 4. 2023, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Ob odstopu pritožbe je organ pojasnil, da je dostop do zahtevanega dokumenta zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, posamezniki pa, v času tega postopka, v katerem je nastal zahtevani dokument, niso bili javni uslužbenci, zato delni dostop ni bil mogoč. Dne 17. 4. 2023 je IP Mestno občino …. na podlagi 34a. in 139. člena ZUP zaprosil za podatke, ali je bila zadevna posameznica v času teka izbirnega postopka zaposlena na občinski upravi … in na katerem delovnem mestu. …. je dne 20. 4. 2023 odgovorila, da je bila zadevna posameznica od 14. 1. 2019 vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave. Navedeno delovno mesto je zasedala tudi v času izbirnega postopka za mesto direktorja občinske uprave.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

Predmet obravnavanega pritožbenega postopka je najprej vprašanje, ali je organ utemeljeno štel, da je prosilka postavila zahtevo za konkretno osebo ter v nadaljevanju, ali obstaja pravna podlaga za razkritje zahtevanega dokumenta. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je prosilka postavila zahtevo na način, da je zahtevani dokument opredelila z navedbo konkretne fizične osebe, na katero se dokument nanaša. Prosilka pa nasprotno meni, da ni zahtevala dokumenta z navedbo konkretne osebe, ampak ga je opredelila z opisom, kaj naj bi v dokumentu bilo. Dejstvo, da se je pri tem sklicevala na javno objavljen članek, v katerem je oseba opredeljena z imenom in priimkom, ne sme vplivati na pravico dostopa do informacij javnega značaja. Z vpogledom v zahtevo za dostop do informacij javnega značaja prosilke z dne 13. 2. 2023, IP ugotavlja, da je prosilka zahtevani dokument na dveh mestih opredelila na način, da se nanaša na sklep o razveljavitvi sklepa o izbiri zadevne posameznice, zato ne drži stališče prosilke, da dokumenta ni opredelila na način, da iz njega izhaja, da se nanaša na zadevno posameznico. IP tako pritrjuje organu, da v takšnem primeru zahteve organ v dokumentu ne more varovati osebnih podatkov, saj anonimizacija ni mogoča. Temu pritrjuje tudi praksa Upravnega sodišča v sodbi opr. št. I U 409-2021/23 z dne 20. 7. 2022. Iz navedene sodbe Upravnega sodišča izhaja stališče sodišča, da je za presojo pomembno, na kakšen način prosilec oblikuje zahtevo in ali je iz zahteve določljivost posamezne osebe razvidna, saj je na to zahtevo organ vezan. Iz zahteve prosilca z vidika varstva osebnih podatkov je odločilno, ali prosilec v zahtevi navede ime in priimek, zgolj sklicevanje na določen javno objavljen prispevek pa še ne pomeni, da je zahteva podana po imenu in priimku. Ker je prosilka v zahtevi zahtevano informacijo opredelila na način, da je navedla, na katero osebo se dokument nanaša, čeprav je ob tem navedla, da zahteva dokument v anonimizirani obliki, organ delnega dostopa s prekritjem navedbe zadevne posameznice ne more izvesti in gre tako za obdelavo osebnih podatkov. V nadaljevanju je IP tako odločal, ali ima organ pravno podlago, da omogoči delni dostop do zahtevanega dokumenta.

Izjema varstva osebnih podatkov

Glede na določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22 – ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). IP je z vpogledom v posredovane specifikacije računov ugotovil, da je organ prekril številne osebne podatke pa tudi druge podatke.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se je organ skliceval na tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da nima pravne podlage, na podlagi katere bi lahko razkril osebne podatke, pri tem pa je spregledal oziroma zahtevanih podatkov, do katerih z izpodbijano odločbo ni omogočil dostopa, ni presodil v luči prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Ob odstopu pritožbe je organ navedel, da je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Ob tem je sicer navedel, da posamezniki, ki so navedeni v zahtevanem dokumentu, v času teka postopka, v katerem je nastal zahtevani dokument, niso bili javni uslužbenci, česar pa glede na posredovano dokumentacijo, ni podkrepil z dokazili o preveritvah. Iz javno objavljenega članka, ki ga je že v zahtevi priložila prosilka, izhaja, da je bila zadevna posameznica v delovnem razmerju z Mestno občino… Prav tako iz javno objavljenih drugih virov izhaja, da je bila zadevna posameznica vršilka dolžnosti direktorja občinske uprave ….[1] ZUP v 8. členu določa načelo materialne resnice, v skladu s katerim morajo organi ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. IP meni, da organi sicer niso dolžni iz previdnosti ugotavljati, ali je določena oseba javni uslužbencev, ali funkcionar. V primeru, ko iz zahteve in iz zahtevanih dokumentov izhaja, da je oseba, na katero se zahteva nanaša, morda javni uslužbenec ali javni funkcionar, je v skladu z načelom materialne resnice organ dolžan ta dejstva preveriti. Ker teh preveritev ni opravil organ, je IP, da bi ugotovil resnično dejansko stanje, na podlagi 34a. člena in 139. člena ZUP v zvezi s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, Mestno občino… poslal poziv, da posreduje podatke, ali je bila zadevna posameznica zaposlena pri Mestni občini…, kdaj in na katerih delovnih mesti. Iz posredovanega odgovora … z dne 20. 4. 2023 izhaja, da je bila zadevna posameznica v času, ko se je prijavila na položajno delovno mesto direktorja občinske uprave, vršilka dolžnosti direktorja občinske uprave od 14. 1. 2019. Prav tako je Mestna občina…  pojasnila, da se je skladno z napotilom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS izvedel ponovljen izbirni postopek za izbiro in preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov za zasedbo delovnega mesta direktorja občinske uprave Mestne občine…. IP prav tako ugotavlja, da je bila v ponovljenem postopku zadevna posameznica imenovana za direktorico občinske uprave Mestne občine….

V skladu z 80. členom Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 63/07, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJU) je direktor občinske uprave javni uslužbenec na položajnem delovnem mestu. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) v 38. členu izrecno določa, kateri podatki so javni, med drugim določa kot javne tudi podatke o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Ob tem pa IP pripominja, da podatki, ki se štejejo kot podatki, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, niso samo podatki v zvezi s plačo javnega uslužbenca, ki jih konkretno določa ZSPJS, ampak je treba predmetno določbo ZDIJZ razlagati širše. ZDIJZ kot specialni predpis v tretjem odstavku 6. člena posega tudi na področje osebnih podatkov ter izrecno določa, da izjema varstva osebnih podatkov (in tudi druge izjeme) ni podana, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP poudarja, da je zakonodajalec v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ uporabil pravne pojme, ki niso definirani, kar pomeni, da je treba njihovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri čemer je treba izhajati iz namena zakona, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja ter podatki o porabi javnih sredstev, torej niso varovani. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Z vidika vprašanja, kateri podatki, ki so predmet obravnavanega postopka, sodijo pod tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, IP opozarja na sprejeto stališče, da konkretni javni uslužbenec oziroma javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, delovnega mesta.

Po mnenju IP je zahtevani sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS osebni podatek, ki je povezan z opravljanjem delovnega razmerja zadevne javne uslužbenke. Iz navedenega sklepa sicer ne izhaja, da bi bila slednja na njegovi podlagi imenovana na delovno mesto direktorice občinske uprave, nasprotno iz sklepa izhaja, da se z njim po nadzorstveni pravici razveljavlja sklep o izbiri zadevne javne uslužbenke. Bil pa je naveden sklep del enovitega postopka, na podlagi katerega je bila zadevna javna uslužbenka imenovana na delovno mesto direktorice občinske uprave. Da gre za podatek povezan z delovnim razmerjem, IP zaključuje tudi na podlagi tega, da se je zadevna javna uslužbenka na delovno mesto direktorice občinske uprave prijavila v svojstvu vršilke iste dolžnosti, tj. direktorice občinske uprave. Kot je razvidno iz odgovora MOK, je bila zadevna javna uslužbenka imenovana kot vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave dne 14. 1. 2019, sklep o izbiri za isto delovno mesto, ki je bil kasneje razveljavljen, pa je bil izdan 2. 7. 2019, torej v času ko je bila vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave. Ker gre za dokument iz izbirnega postopka, na podlagi katerega je bila zadevna posameznica kasneje imenovana za direktorico občinske uprave in ker je bila že v času, ko se je prijavljala na delovno mesto direktorice občinske uprave na tem mestu vršilka dolžnosti, gre za podatek povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. IP je tudi sicer že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti, bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki opravljajo javno funkcijo oziroma so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javnega sektorja in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja (npr. odločbe IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017). Temu pritrjuje pa tudi praksa Upravnega sodišča v zadevah I U 1410/2010-13 z dne 25. 5. 2011, IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022 in I U 966/2021-26 z dne 4. 1. 2023, iz katerih izhaja jasno stališče o tem, kaj so absolutno javni podatki javnega uslužbenca oziroma funkcionarja.

IP je v izreku te odločbe naložil organu, da omogoči dostop do zahtevanega dokumenta, čeprav je prosilka svojo zahtevo oblikovala na način, da anonimizacija zadevne posameznice ni mogoča. IP svojo odločitev utemeljuje s stališčem, da je sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, ki je zahtevan dokument v obravnavanem primeru, podatek v zvezi z delovnim razmerjem direktorice občinske uprave in zato pravno podlago za razkritje zadevne posameznice predstavlja prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je prosilka zahtevala informacije v anonimizirani obliki, je IP upoštevajoč obseg zahteve organu naložil, da omogoči dostop do dokumentov, pri čemer mora prekriti vsa imena, priimke, nazive in naslove, ki so v njem navedeni (ker slednji niso bili predmet zahteve prosilke).

Ker so podatki, do katerih je IP omogočil dostop s to odločbo, absolutno javni, IP v postopek ni pozival zadevne posameznice kot stranske udeleženke, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Ker je IP ugotovil, da organ ni pravilno uporabil materialnega prava, saj je v prevelikem obsegu štel, da gre za varovane osebne podatke, je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP pritožbi ugodil in v izreku te odločbe organu naložil, da omogoči dostop do zahtevanega dokumenta, v delu, v katerem se nanaša na osebne podatke posameznik pa je v skladu z zahtevo prosilke in na podlagi 7. člena ZDIJZ organu naložil prekritje podatkov, ker slednji niso bili predmet zahteve prosilke.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Vir STA, datum 8. 1. 2019.