prosilec - Ministrstvo za javno upravo

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do predlogov za spremembo ZIN, ki jih je prejel organ, odziv organa na konkreten dopis inšpektorata in normativni program dela organa za določeno obdobje. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Po prejeti pritožbi je organ prosilcu posredoval dokument normativni program MJU 2022 – 2023. IP je po opravljenem ogledu in camera ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi predlogi za spremembo ZIN in odzivi organa na dopis inšpektorata. Zahtevani normativni program dela pa je organ prosilcu posredoval tekom pritožbenega postopka, zato prosilec nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev tega dokumenta. IP je pritožbo v celoti zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-86/2023/5

Datum: 11. 4. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec) z dne 9. 3. 2023, zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-29/2023/2, z dne 7. 3. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 9. 3. 2023 zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, št. 090-29/2023/2, z dne 7. 3. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Organ je 6. 2. 2023 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da je organ dne 2. 11. 2022 v zadevi št. 092-166/2022/2 izpostavil, da »ZUP ne vsebuje kazenskih določb, na podlagi katerih bi lahko upravni inšpektor izrekel globo kot sankcijo v upravnem postopku. Sankcij tako ni mogoče izreči, če niso vnaprej določene oziroma predpisane.« in navedel, da »...trenutno še zbira predloge za spremembe in dopolnitve ZIN...«. V nadaljevanju je prosilec navedel, da zadnje letno poročilo Inšpektorata za javni sektor št. 010-12/2020-12 (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/inspektorat-za-javni-sektor/o-inspektoratu/), ki ga je že sprejela in s katerim se je seznanila Vlada RS, pravi »Prav tako za IJS ostaja aktualna pobuda, da bi se z ustreznim zakonom podrobneje uredilo podlage za ukrepanje in postopek nadzora ali pa razširilo veljavnost ZIN tako, da bi tudi za UI in ISJU veljal večji del tega zakona (zlasti pa določbe o možnosti ukrepanja na podlagi ZIN in nekatere prekrškovne določbe v primeru nespoštovanja ukrepov inšpektorja), s čimer bi lahko povečali učinkovitost dela obeh inšpekcij.« Prosilec je navedel, da si Vlada RS in organ najbrž želita večjo učinkovitost inšpekcij. Po mnenju prosilca je nenavadno, da organ še ni uredil potrebnega izboljšanja, glede na vse okoliščine, pobude ipd. Prosilec je prosil organ za posredovanje informacij javnega značaja, po elektronski pošti, in sicer:

a) do sedaj zbrane predloge, skladno z navedbo iz dopisa organa, zadeva št. 092-166/2022/2,

b) odzive organa na dokumente Inšpektorata za javni sektor št. zadev 007-13/2014/1 z dne 18. 11. 2014 in 010-4/2017/30 z dne 18. 10. 2017,

c) normativni program dela organa za 2023 (2024) - tabelo predpisov in rokov za predložitev/sprejem na Vladi RS.

Organ je z odločbo št. 090-29/2023/2 z dne 7. 3. 2023 zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je povzel 1., 2. in 4. člen ZDIJZ in navedel, da je pregledal evidence dokumentarnega gradiva pri organu z različnimi vnosi besednih zvez za dokumente, ki jih zahteva prosilec. Organ je pregledal tudi spis št. 092-166/2022 glede zbranih predlogov v zvezi z dopisom št. 092-166/2022/2. V evidenci dokumentarnega gradiva pri organu - Spis 4, je organ iskal odziv organa na dokumente Inšpektorata za javni sektor št. 007-13/2014/1 z dne 18. 11. 2014 in št. 010-4/2017/30 z dne 18. 10. 2017. Ugotovljeno je bilo, da organ z dokumenti, ki jih prosilec navaja v zahtevi z dne 6. 2. 2023, ne razpolaga. Enako je organ ugotovil glede dokumenta »normativni program dela MJU za 2023 (2024) - tabelo predpisov in rokov za predložitev/sprejem na VRS« - organ z navedenim dokumentom ne razpolaga.

Dne 9. 3. 2023 je organ prejel pritožbo zoper odločbo št. 090-29/2023/2 z dne 7. 3. 2023, v kateri je prosilec navedel, da ima organ pomembno vlogo v sistemu državne in javne uprave. S svojim delovanjem bi naj bil zgled ostalim organom. Žal je, po mnenju prosilca, iz izpodbijane odločbe mogoče razbrati drugače. V točki I. pritožbe je prosilec navedel argumente, na podlagi katerih prosi za ukrepanje Inšpektorat za javni sektor. V točki II. pritožbe je prosilec navedel, da je organ v zadevi št. 092-166/2022/2 navedel: »Ministrstvo za javno upravo trenutno še zbira predloge za spremembe in dopolnitve Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljevanju: ZIN), IJS pa je sporočil, da bo posredoval svoj predlog sprememb in dopolnitev.« Po več kot 4 mesecih organ v odločbi navaja, da ne razpolaga z zbranimi predlogi. Prosilec sprašuje, ali se je stranko z dopisom 092-166/2022/2 nedopustno zavajalo. Nejasno je, zakaj Inšpektorat za javni sektor še ni posredoval predloga (ali se je že naveličal, ker je to storil že velikokrat, kot to navaja dokument IJS številka zadeve 090-12/2022/2 z dne 7. 3. 2022 in jih samo ponavlja v letnih poročilih (koliko let še)?) (Ne)resnost delovanja organa se izkazuje tudi v dejstvih, da se slednje očitno sploh ne odziva na vse zgoraj omenjene pobude, dopise, letna poročila in sklepe vlade. Če je vlada sprejela Letno poročilo IJS, ki vsebuje pobudo za izboljšanje, če so znane težave s terena, če je pristojen organ, v okviru katerega deluje tudi Inšpekcijski svet ipd., kaj še po vseh letih potrebuje organ, da vzpostavi enostavno zakonsko podlago oziroma izboljša predpis/e?! Organ je v zadevi št. 092-166/2022/4 navedel, da »vrstni red sprejema zakonov odvisen od prioritet Vlade RS«, v izpodbijani odločbi pa pravi, da ne razpolaga z vrstnim redom - normativnim programom - (c) točka iz vloge za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec sprašuje, ali takšno stališče pomeni, da ne organ, ne Vlada RS sploh nimata sistematičnega pristopa/urnika/načrta/programa dela oziroma časovnice prioritet - normativnega programa. Iz vse korespondence je po mnenju prosilca mogoče sumiti, da so kršene določbe ZDIJZ in UUP (navedbe ne držijo - predlogi se ne zbirajo, na dopise Inšpektorata za javni sektor se odziva (že omenjena odločba organa), zavajanje s pavšalnimi odgovori, presenetljivo je, da ne obstaja niti nabor prioritet - normativni program dela ipd.). Prosilec prosi IP in Inšpektorat za javni sektor, da opravita aktivnosti v skladu s svojimi pristojnostmi.

Organ je pritožbo prosilca z dopisom št. 090-29/2023/8 z dne 23. 3. 2023, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Organ je ob tem pojasnil, da pritožbo odstopa v delu, ki se nanaša na dokumente, ki jih je prosilec zahteval dne 6. 2. 2023. S pritožbo z dne 9. 3. 2023 je prosilec namreč razširil svojo zahtevo. V zahtevi z dne 6. 2. 2023 je prosilec zahteval »normativni program dela MJU za 2023 (2024) - tabelo predpisov in rokov za predložitev/sprejem na VRS«. Organ z navedenim dokumentom ne razpolaga, kot je pojasnjeno v izpodbijani odločbi. V pritožbi z dne 9. 2. 2023 pa je prosilec navedel, da je organ v izpodbijani odločbi odločil, da »ne razpolaga z vrstnim redom - normativnim programom«, kar je s strani prosilca zavajajoča in neresnična trditev. Organ ne razpolaga z »normativnim programom dela MJU za 2023 (2024)«, razpolaga pa z dokumentom »Normativni program MJU 2022 – 2023«. Organ je zato v tem delu pritožbo prosilca z dne 9. 3. 2023 obravnaval kot novo zahtevo in prosilcu posredoval normativni program MJU 2022 – 2023. Glede dokumentov, ki jih je prosilec zahteval dne 6. 2. 2023, organ vztraja pri svoji odločitvi v izpodbijani odločbi ter dodatno pojasnjuje, da s »predlogi za spremembo ZIN« ne razpolaga. Postopek priprave predpisov poteka po določenem procesu. Vlada zastavi smernice oziroma pripravi program dela, iz katerega izhajajo potrebe po spremembi zakonodaje ali po nastanku novih predpisov – sprememba Zakona o inšpekcijskem postopku trenutno ni v programu dela (organ se pri tem sklicuje na priloženi normativni program MJU 2022 – 2023). Nosilci priprave vsebine predpisov so običajno ministrstva, ki skrbijo za področje, ki je predmet predpisa, tako novega kot tudi predpisa, podvrženega spremembi. Posamezna ministrstva pripravijo predloge besedila in jih usklajujejo z drugimi ministrstvi, Službo Vlade RS za zakonodajo in zainteresirano javnostjo. Organ trenutno ne pripravlja sprememb Zakona o inšpekcijskem nadzoru in ne zbira predlogov za spremembo. Posledično organ tudi ne razpolaga z odzivi na predloge sprememb ZIN, ki bi jih posredovali drugi organi. Organ prav tako ne razpolaga z odzivi na dopise in pobude Inšpektorata za javni sektor št. 007-13/2014/1 z dne 18. 11. 2014 in št. 010-4/2017/30 z dne 18. 10. 2017.

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, o katerem je nastal zapisnik št. 090-86/2023/4 z dne 29. 3. 2023.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec s pritožbo v celoti nasprotuje odločitvi organa, ki je z izpodbijano odločbo in s sklicevanjem, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje:

a) do sedaj zbranih predlogov, skladno z navedbo iz dopisa organa, zadeva št. 092-166/2022/2,

b) odzivov organa na dokumente Inšpektorata za javni sektor št. zadev 007-13/2014/1 z dne 18. 11. 2014 in 010-4/2017/30 z dne 18. 10. 2017,

c) normativnega programa dela organa za 2023 (2024) - tabelo predpisov in rokov za predložitev/sprejem na Vladi RS.

IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali pri organu obstajajo zahtevane informacije javnega značaja. Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

-     informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-     organ mora z njo razpolagati in

-     nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Organi torej niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, pridobivati dokumentov od drugih organov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.[1] Ne prosilci ne IP nimajo na podlagi ZDIJZ nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi konkreten dopis ali druge vrste dokument, od drugega organa pridobi dokument ipd.).

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v konkretnem primeru v vprašanje, ali je prav, da organ ne razpolaga s predlogi za spremembe in dopolnitve določenega zakona ali z odgovorom na dopis Inšpektorata za javni sektor, ter ali je prav, da ima normativni program dela pripravljen oziroma poimenovan za določeno obdobje. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP ni pristojen ugotavljati, ali so postopek zbiranja predlogov za spremembe in dopolnitve določenega zakona, način obravnave dopisa Inšpektorata za javni sektor ali priprava normativnega programa dela v konkretnem primeru izvedeni pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, na kakšen način bi moral organ te dejavnosti izvajati, je v pristojnosti drugih organov.[2]

IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

Upoštevaje vse navedeno je IP v okviru ugotovitvenega postopka na drugi stopnji presojal, ali organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga v materializirani obliki. V ta namen je IP pri organu dne 29. 3. 2023 opravil ogled in camera in v  nadaljevanju povzema ugotovitve glede posamezne točke zahteve prosilca z dne 6. 2. 2023.

a) do sedaj zbrani predlogi, skladno z navedbo iz dopisa MJU, zadeva št. 092-166/2022/2

IP se je na ogledu in camera najprej seznanil z vsebino dopisa št. 092-166/2022/2 z dne 2. 11. 2022, na katerega se v zahtevi sklicuje prosilec, in ugotovil, da res vsebuje navedbo, da organ »trenutno še zbira predloge za spremembe in dopolnitve Zakona o inšpekcijskem nadzoru«. Organ je kljub takšnemu zapisu v dopisu št. 092-166/2022/2 z dne 2. 11. 2022 na ogledu in camera pojasnil, da trenutno ne pripravlja sprememb Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljevanju ZIN) in ne zbira predlogov za spremembo, zato ne razpolaga s predlogi sprememb ZIN, ki bi mu jih posredovali drugi organi.

Kot izhaja iz Vodnika po postopkih priprave predpisov,[3] ta postopek poteka po določenem procesu, potek katerega je ob odstopu pritožbe podrobno pojasnil tudi organ. In sicer vlada zastavi smernice oziroma pripravi program dela, iz katerega izhajajo potrebe po spremembi zakonodaje ali po nastanku novih predpisov. Nosilci priprave vsebine predpisov so običajno ministrstva, ki skrbijo za področje, ki je predmet predpisa, tako novega kot tudi predpisa, podvrženega spremembi. Posamezna ministrstva pripravijo predloge besedila in jih usklajujejo z drugimi ministrstvi, Službo Vlade RS za zakonodajo in zainteresirano javnostjo. IP je vpogledal v trenutno aktualni program dela za področje organa, tj. dokument, ki ga je organ poimenoval »Normativni program MJU 2022 – 2023«, in ugotovil, da sprememba ZIN trenutno ni v programu dela. IP je do enakega zaključka prišel tudi na podlagi vpogleda na spletni podportal eDemokracija,^[4] na katerem ministrstvo ali vladna služba, ki prične s postopkom priprave predpisa, objavi novo zadevo, ki nosi naslov predpisa, ki se spreminja ali na novo pripravlja. Na navedenem spletnem podportalu ni nobene objave, iz katere bi izhajalo, da organ pripravlja predlog sprememb ZIN. Iz vsega navedenega izhaja, da organ ne pripravlja sprememb ZIN, kar pomeni, da ne zbira predlogov za spremembo tega predpisa niti v okviru postopka medresorskega usklajevanja niti v okviru sodelovanja širše javnosti.

IP je na ogledu in camera vpogledal v zadevo št. 092-166/2022, pri čemer je ugotovil, da ne vsebuje nobenih konkretnih podatkov o tem, v zvezi s katero konkretno zadevo naj bi organ zbiral predloge za spremembe in dopolnitve ZIN. Zadeva št. 092-166/2022 namreč nima zabeležene povezave na kakšno drugo zadevo, prav tako pa ta povezava ne izhaja iz vsebine dokumentov v tej zadevi. Organ je le v dopisu št. 092-166/2022/2 z dne 2. 11. 2022, ki vsebuje pojasnilo s področja prekrškovnih postopkov, na splošno navedel, da »trenutno še zbira predloge za spremembe in dopolnitve Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljevanju: ZIN), IJS pa je sporočil, da bo posredoval svoj predlog sprememb in dopolnitev. ZIN je splošni in sistemski zakon za področje inšpekcijskega nadzora, ki ga je treba uskladiti z vsemi inšpekcijskimi službami in prav tako zagotoviti sodelovanje reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju in drugih deležnikov.« Po mnenju IP iz navedenega besedila ne izhaja, da je organ v povezavi s tem dopisom dejansko že prejel kakršnekoli predloge za spremembe in dopolnitve ZIN. Organ je tudi na ogledu in camera v zvezi s točko a) zahteve prosilca znova izjavil, da ne razpolaga s predlogi sprememb ZIN, ki bi mu jih posredovali drugi organi. IP zato ne vidi razlogov, zaradi katerih v tem delu ne bi sledil navedbam organa.

Iz vsega navedenega izhaja, da organ ne razpolaga z »do sedaj zbranimi predlogi, skladno z navedbo iz dopisa organa, zadeva št. 092-166/2022/2«. Vseeno pa je prosilec povsem upravičeno pričakoval, da organ razpolaga s takšnimi predlogi, saj je organ v dopisu št. 092-166/2022/2 z dne 2. 11. 2022 nedvomno in jasno navedel, da jih zbira. Takšno dejansko stanje organu zagotovo ni v prid, zato IP ne vidi razumnih razlogov, zaradi katerih bi podvomil v resničnost dejanskega stanja, kot ga je organ ugotovil že v izpodbijani odločbi.

b) odzivi organa na dokumente IJS št. zadev 007-13/2014/1 z dne 18. 11. 2014 in 010-4/2017/30 z dne 18. 10. 2017

Da bi IP ugotovil, ali je organ odgovoril na dopis Inšpektorata za javni sektor št. 007-13/2014/1 z dne 18. 11. 2014, je moral najprej ugotavljati, v kateri zadevi je organ evidentiral ta dopis. Zato je na ogledu in camera v evidenci dokumentarnega gradiva - Spis 4 v okencu »Išči« opravil poizvedbo po številki dokumenta »007-13/2014/1« v tekoči in aktivni zbirki, in sicer z iskanjem po vsebini dokumenta in po evidenčnih podatkih. Poizvedba ni vrnila rezultatov, iz katerih bi izhajalo, v kateri zadevi je organ evidentiral predmetni dopis. Organ je pojasnil, da je v času, v katerem je nastal predmetni dopis Inšpektorata za javni sektor, delovno področje organa sodilo pod Ministrstvo za notranje zadeve, po reorganizaciji vlade so se leta 2015 na novoustanovljeno ministrstvo (ministrstvo za javno upravo) prenašale le dogovorjene oziroma nerešene zadeve. Zato se predmetni dopis lahko hrani v evidenci ministrstva za notranje zadeve. Posledično tudi morebitnih odzivov na ta dopis ni mogoče najti v evidencah organa. Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da organ ne razpolaga z odzivi na dopis Inšpektorata za javni sektor št. 007-13/2014/1 z dne 18. 11. 2014.

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali je organ odgovoril na dopis Inšpektorata za javni sektor št. 010-4/2017/30 z dne 18. 10. 2017. Zato je na ogledu in camera v evidenci dokumentarnega gradiva - Spis 4 v okencu »Išči« opravil poizvedbo po številki dokumenta »010-4/2017/30« v tekoči in aktivni zbirki, in sicer z iskanjem po vsebini dokumenta in po evidenčnih podatkih, pri čemer je dobil rezultate, iz katerih izhaja, da je predmetni dokument pri organu evidentiran v zadevi št. 013-37/2017, pod zaporedno številko 4. Po pregledu zadeve št. 013-37/2017 IP ugotavlja, da po 4. zaporednem dokumentu v tej zadevi ni nobenega izhodnega dokumenta, temveč le še 9 vhodnih dokumentov. Iz navedenega izhaja, da organ na predmetni dopis ni pripravil nobenega odziva. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da organ ne razpolaga z odzivi na dopis Inšpektorata za javni sektor št. 010-4/2017/30 z dne 18. 10. 2017.

Po pregledu spisovne dokumentacije ter na podlagi dodatnih pojasnil organa in ugotovitev na ogledu in camera IP nima razloga, da bi sklepal, da organ dokumentacije, ki jo je prosilec navedel v zahtevi v točkah a) in b), ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Iz vsega navedenega izhaja, da prosilčevi zahtevi v navedenem delu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

c) normativni program dela MJU za 2023 (2024) - tabela predpisov in rokov za predložitev/sprejem na VRS

Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da ne razpolaga z dokumentom, ki ga je prosilec v zahtevi poimenoval »normativni program dela MJU za 2023 (2024) - tabela predpisov in rokov za predložitev/sprejem na VRS«. Po prejemu pritožbe je organ prosilcu v prilogi dopisa št. 090-29/2023/7 z dne 23. 3. 2023 poslal dokument »Normativni program MJU 2022 – 2023«. V zvezi s tem je organ na ogledu in camera pojasnil, da je prosilec v zahtevi z dne 6. 2. 2023 zahteval »normativni program dela MJU za 2023 (2024) - tabelo predpisov in rokov za predložitev/sprejem na VRS«. Organ s tovrstnim dokumentom, ki bi se nanašal na obdobje 2023 (2024), ne razpolaga, o čemer je odločil v izpodbijani odločbi. Organ je pojasnil, da je prosilec v pritožbi z dne 9. 2. 2023 zahtevo v tem delu razširil, saj navaja, da je organ v izpodbijani odločbi odločil, da »ne razpolaga z vrstnim redom - normativnim programom«. Organ poudarja, da je v izpodbijani odločbi odločil le glede obstoja normativnega programa, ki bi se nanašal na obdobje 2023 (2024), nikakor pa ni odločal o drugih normativnih programih, s katerimi razpolaga. Organ je v tem delu pritožbo prosilca z dne 9. 3. 2023 obravnaval kot novo zahtevo in prosilcu dne 23. 3. 2023 posredoval normativni program MJU 2022 – 2023. Ob tem je organ pojasnil, da (še) ne razpolaga z nobenim normativnim programom, ki bi se nanašal na obdobje 2023-2024. Normativni program se lahko še spreminja oziroma se sprejme nov. In ravno zato je po mnenju organa pomembno, za katero obdobje točno je prosilec postavil zahtevo, saj za različna obdobja obstajajo različni normativni programi. Možno je, da bo v prihodnosti obstajal tudi program za obdobje 2023-2024 ali samo za 2023 ali samo za 2024, in teoretično bi ta program lahko že obstajal, zato je organ tudi razumel zahtevo prosilca, da zahteva normativni program prav za to obdobje in vztraja, da je zahtevo prosilca z dne 6. 2. 2023 mogoče razumeti le v tem smislu.

IP je dne 27. 3. 2023 v vednost prejel dopis, ki ga je prosilec naslovil na organ potem, ko mu je ta v prilogi dopisa št. 090-29/2023/7 z dne 23. 3. 2023 poslal dokument »Normativni program MJU 2022 – 2023«. V zvezi s tem dokumentom je prosilec napisal, da če bi stranka do potankosti točno vedela, kako organ poimenuje dokumente, bi uporabila enako dikcijo, predpogoj za to je razpolaganje z dokumentom, tedaj pa sama zahteva za dostop do informacij javnega značaja niti ne bi bila potrebna oz. bi bila brezpredmetna. Prosilec je navedel, katere navedbe organa so po njegovem mnenju zavajajoče in tudi kontradiktorne:

-     odločba: »Enako je organ ugotovil glede dokumenta »normativni program dela MJU za 2023 (2024) – tabelo predpisov in rokov za predložitev/sprejem na VRS« - organ z navedenim dokumentom ne razpolaga.«;

-     dopis št. 090-29/2023/7 z dne 23. 3. 2023: »Ministrstvo za javno upravo ne razpolaga z »normativnim programom dela MJU za 2023 (2024)«, ki ste ga zahtevali, razpolaga pa z dokumentom »Normativni program MJU 2022 – 2023«;

-     poslani dokument ima v naslovu zgolj »Normativni program dela MJU«, brez letnic.

Prosilec je navedel, da je organ v vlogi za dostop do informacij javnega značaja jasno navedel letnico 2023 in vprašal, kdo koga zavaja ter ali je potrebno raziskati sume kršitev četrtega odstavka 7. člena ZUP. Prosilec je navedel še, da bi s pravočasnim in konstruktivnim ravnanjem, v skladu s četrtim odstavkom 7. člena ZUP, lahko zadevo rešili bistveno hitreje in z manj napora za vse.

V zvezi z navedbami organa, iz katerih izhaja, da točke c) zahteve prosilca z dne 6. 2. 2023 ni razumel kot zahtevo po dokumentu, ki ga prosilec navaja v zvezi s tem delom pritožbe, IP pojasnjuje, da je pri reševanju zahtev po ZDIJZ treba upoštevati dejstvo, da prosilec pogosto ne ve, s katerimi dokumenti v zvezi z določenim vprašanjem organ razpolaga, kako so poimenovani oz. na kakšen način so pri organu evidentirani. V tem primeru mu mora organ dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo oziroma prosilcu pomagati na način, da mu organ pojasni, s katerimi informacijami razpolaga in prosilcu aktivno pomagati pri oblikovanju zahteve. Takšna dolžnost izhaja iz drugega odstavka 18. člena ZDIJZ, ki zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Iz vsega navedenega izhaja, da ZDIJZ nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa, na kar je smiselno opozoril tudi prosilec v dopisu z dne 27. 3. 2023. Treba je namreč upoštevati, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja.^[5] 

Po pregledu vsebine zahteve prosilca z dne 6. 2. 2023, dokumentacije, s katero organ razpolaga, in ostalih ugotovitev na ogledu in camera IP ugotavlja, da je kot predmet zahteve prosilca z dne 6. 2. 2023 treba opredeliti dokument, ki ga je organ poimenoval »Normativni program MJU 2022 – 2023«. IP je na ogledu in camera v evidenci dokumentarnega gradiva - Spis 4 v okencu »Išči« opravil poizvedbo z besedilom »normativn*&program*&2024«, in sicer po vsebini dokumenta, pri čemer ugotovil, da je aktualni normativni program, ki ga je organ posredoval prosilcu v prilogi dopisa št. 090-29/2023/7 z dne 23. 3. 2023, evidentiran kot 10. dokument v zadevi št. 004-13/2022, ki ima naslov »Normativni program MJU 2022-2023«. Za presojo, kateri dokument je predmet zahteve prosilca v konkretnem primeru, ni bistveno, kako je organ poimenoval dokument ali zadevo, v kateri je dokument evidentiran, temveč je pomembna vsebina dokumenta, s katerim organ razpolaga. IP je ugotovil, da se vsebina dokumenta »Normativni program MJU 2022 – 2023« nanaša na različna obdobja od leta 2022 pa vse do leta 2029. Nobenega dvoma torej ni, da se delno nanaša tudi na leti 2023 in 2024, kar pomeni, da v tem delu vsebuje tudi informacije javnega značaja, ki jih je zahteval prosilec v zahtevi z dne 6. 2. 2023, tj. »normativni program dela MJU za 2023 (2024)«. Zaradi takšnega dejanskega stanja in v luči zgoraj navedenih določb ZDIJZ in ZUP IP ugotavlja, da zgoraj povzete navedbe organa na ogledu in camera, iz katerih izhaja, na kakšen način je organ opredelil predmet točke c) zahteve prosilca, ne zdržijo resne pravne presoje. IP zato zaključuje, da je organ zahtevo prosilca obravnaval preozko in posledično ni popolno ugotovil dejanskega stanja v konkretni zadevi.

IP ugotavlja, da je organ v času odločanja o predmetni pritožbi prosilcu v prilogi dopisa št. 090-29/2023/7 z dne 23. 3. 2023 poslal dokument »Normativni program MJU 2022 – 2023«. Prejem tega dokumenta je potrdil tudi prosilec v dopisu 27. 3. 2023, pri čemer iz njegovih navedb izhaja, da je to dokument, ki ga je zahteval že v točki c) zahteve z dne 6. 2. 2023. Ker je organ prosilcu tekom pritožbenega postopka posredoval zahtevani dokument, IP ugotavlja, da prosilec nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev tega dokumenta.[6] Zahtevi prosilca je bilo namreč v tem delu ugodeno, saj je organ prosilcu v okviru pritožbenega postopka posredoval zahtevani dokument, prosilec pa ga je  nedvomno tudi prejel.

IP je zaključil, da so bile v postopku odločanja o točki c) zahteve prosilca z dne 6. 2. 2023 na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene, saj je organ prosilcu (naknadno) posredoval zahtevani dokument, v skladu z določbami ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi drugega  odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Navedeno izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe št. 090-36/2020, št. 090-81/2019, št. 090-160/2018 idr., kot tudi iz upravno sodne prakse, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

[2] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.

[3] Objavljen na spletni strani: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/vodnik-po-postopkih-priprave-predpisov.html

[4] Objavljen na spletni strani: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija.html

[5] Smiselno enako izhaja tudi iz pretekle prakse IP, npr. odločba št. 090-247/2022 z dne 18. 10. 2022, odločba št. 090-250/2019 z dne 6. 1. 2020 in odločba št. 28.03.2018 z dne 090-48/2018.

[6] Smiselno enako je IP odločil npr. v odločbah št. 090-336/2022 z dne 11.01.2023, št. 090-364/2022 z dne 01.02.2023 in št. 090-64/2023 z dne 30. 3. 2023.