prosilec - Ministrstvo za javno upravo

POVZETEK:

Organ je z izpodbijano odločbo delno ugodil zahtevi prosilke, ki je vložila pritožbo, v kateri je navajala, da je organ napačno obravnaval njeno prošnjo kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v celoti, poleg tega je izpodbijala odločitev organa, da z določenim zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP po preučitvi konkretne zadeve ugotavlja, da je potrebno izpodbijano odločbo v delu izreči za nično, saj je organ v delu izdal izpodbijano odločbo brez zahteve prosilke (vloga ni bila vložena v celoti kot vloga za dostop do informacij javnega značaja). Prosilka tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, saj je tako v dopisu z dne 21. 12. 2022, kot tudi v pritožbi, izrecno navedla, da njena prošnja ni bila v celoti zahteva za dostop do informacij javnega značaja in da je organ njeno vlogo napačno presojal. Posledično je organ odločil po zgrešenem pravnem temelju. IP je tudi ugotovil, da na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve in preučitve zadeve ne dvomi, da organ z zahtevanim dokumentom, kot ga je zahtevala prosilka v svoji zahtevi z dne 22. 11. 2022 (torej z seznamom oseb, ki so v zadnjih 5 letih oddale interes za izvedbo posameznih usposabljanj in so prejele vabilo za pripravo ponudbe) ne razpolaga, prav tako takih podatkov ni mogoče izdvojiti iz evidenc, ki jih organ vodi brez dodatne obdelave. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-15/2023/6

Datum: 1. 2. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in drugega odstavka 280. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 30. 12. 2022, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-136/2022/3, z dne 20. 12. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Odločba Republike Slovenije, Ministrstva za javno upravo, št. 090-136/2022/3, z dne 20. 12. 2022, se v delu izreče za nično, in sicer:

-       v 1. točki izreka odločbe,

-       v 2. točki izreka odločbe, v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov, ki se nanašajo na prosilko.

2.     Pritožba prosilke z dne 20. 12. 2022, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana, št. 090-136/2022/3, z dne 20. 12. 2022, se zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilka je dne 22. 11. 2022 na organ po elektronski pošti poslala sporočilo z naslovom: Izvajanje usposabljanj – prošnja za pojasnila. V njem je navedla, da prosi za obrazložitev, kako in na kakšni pravni podlagi je potekal postopek ugotavljanje njene primernosti za izvajanje usposabljanj ter kaj je bilo pri tem ugotovljeno; kako in na kakšni pravni podlagi je potekala presoja njene integritete ter kaj je bilo pri tem ugotovljeno; kateri dokumenti in podatki so bili pri navedenih postopkih uporabljeni in na kakšni pravni podlagi; na kakšni pravni podlagi so ji bila odpovedana že dogovorjena predavanja in na kakšni pravni podlagi ne more dobiti obrazcev za oddajo ponudbe za nadaljnja usposabljanja. Ker je izvajalka več usposabljanj (ZUP, upravno poslovanje, matične zadeve) prosi za podatke za vsako usposabljanje posebej. Prosi, da se ji omogoči vpogled v vse dokumente zadev, v katerih se nahajajo ugotovitve, želi jih pregledati elektronsko. Prosi za podatke o zaposlenih, ki so imeli dostop do zadev in pravni podlagi teh dostopov. Kot informacijo javnega značaja prosi za pojasnilo, ali so v zadnjih 5 letih osebe, ki so oddale interes za izvedbo posameznih usposabljanj, prejele vabilo za pripravo ponudbe.

Organ je štel vlogo prosilke z dne 22. 11. 2022 v celotnem delu za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in o zahtevi odločil z odločbo št. 090-136/2022/3, z dne 20. 12. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilke delno ugodil glede dostopa do dokumentov o vseh zaposlenih, ki so imeli dostop do obravnavanih zadev in o pravni podlagi teh dostopov na način, da se ji posreduje izpis zadev iz Spisa4 za zadevo št. 450-1651/2021, pri čemer se na dokumentu prekrije ime in priimek posameznika pod rubriko »subjekt zadeve« in izpis iz Spisa4 za zadevo št. 450-212/2021, pri čemer se na dokumentu prekrije ime in priimek posameznika pod rubriko »subjekt zadeve«. V preostalem delu je organ zahtevo prosilke zavrnil.

Organ je v izpodbijani odločbi najprej povzel zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja z dne 22. 11. 2022 ter definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter ugotovitve, da se zahteve v prvem delu nanašajo na točno določeno fizično osebo (prosilko) in da tudi s prekritjem varovanih osebnih podatkov ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se zahteve nanašajo. Iz tega razloga je zavrnil dostop do teh dokumentov. Dalje je glede zahteve po dostopu do dokumentov o vseh zaposlenih, ki so imeli dostop do teh zadev in pravni podlagi teh dostopov, organ ugotovil, da se ta zahteva nanaša na dve zadevi (št. 450-1651/2021 in št. 450-212/2022) ter prosilki omogočil delni dostop, s prekritjem varovanih osebnih podatkov. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa tudi izhaja, da je organ glede zahtevanega dokumenta »ali so v zadnjih 5 letih osebe, ki so oddale interes za izvedbo usposabljanj, prejele vabilo za pripravo ponudbe«, ugotovil, da s takim dokumentom ne razpolaga oziroma takega seznama ne vodi, zato se dostop zavrne.

Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 30. 12. 2022, v kateri navaja, da vlaga pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi najprej navaja svojo zahtevo z dne 22. 11. 2022 in pojasnjuje, da se njena prošnja samo v zadnjem delu nanaša na posredovanje informacij javnega značaja (»Kot informacijo javnega značaja prosim za pojasnilo, ali so v zadnjih 5 letih osebe, ki so oddale interes za izvedbo usposabljanj, prejele vabilo za pripravo ponudbe.«). Prosilka navaja, da je organ napačno razlagal njeno prošnjo, ker je o celotni prošnji odločal po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Ne strinja se z zavrnitvijo vloge v delu, ki se nanaša na vprašanje, ali so v zadnjih 5 letih osebe, ki so oddale interes za izvedbo usposabljanj, prejele vabilo za pripravo ponudbe. Organ bi moral te dokumente in vabila evidentirati, zato se ne strinja z odločitvijo, da teh podatkov ni mogoče dobiti.

Organ je po prejemu pritožbe ugotovil, da ta ni utemeljena ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo, z dopisom št. 090-136/2022/6 z dne 13. 1. 2023, poslal v odločanje IP. V dopisu je organ še navedel, da so prosilki glede njenih vprašanj posredovali tudi pojasnilo, ki ga prilaga. IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja, dne 24. 1. 2023, na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP, ob upoštevanju drugega odstavka 245. člena ZUP, organ pozval na posredovanje dokumenta dopisa prosilke z dne 21. 12. 2022: »Fwd: Izvajanje usposabljanj – prošnja za pojasnila – Odločba in dokumenti IJZ« ter za pojasnilo, na kakšen način se pri organu evidentira osebe, ki oddajo interes za izvedbo posameznih usposabljanj. Organ je dne 30. 1. 2023 posredoval dopis prosilke z dne 21. 12. 2022 ter podal pojasnilo glede oddaje interesa za izvajanje usposabljanj ter načina povabila k oddaji ponudbe v postopku javnega povabila. Organ je po telefonu dne 31. 1. 2023 IP-ju podal še dodatna pojasnila glede vabljenja izvajalcev usposabljanj.

Pritožba ni utemeljena. Izpodbijana odločba se v delu izreče za nično.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.  IP na podlagi pregleda dokumentacije konkretne zadeve ugotavlja, da prosilka odločbo izpodbija v celoti.

Glede ničnosti

IP je najprej presojal ugotovitev organa, da šteje vlogo prosilke z dne 22. 11. 2022 v celoti za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, o kateri je odločal po določbah ZDIJZ.

Ne da bi se spuščal v materialno pravilnost odločitve organa, predvsem glede vprašanja, ali in v kolikšni meri zahtevana dokumentacija predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, IP najprej opozarja na 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami povedano, se postopek po ZDIJZ lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). V kolikor organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo na podlagi 249. člena ZUP potrebno izreči za nično.

Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj in izključno na zahtevo prosilca, je v konkretnem primeru treba najprej ugotoviti, ali je zahtevo prosilke z dne 22. 11. 2022, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, treba šteti za zahtevo, ki je bila vložena po ZDIJZ. V nasprotnem primeru je treba namreč zaključiti, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zagrešil nepravilnost, ki ima za posledico ničnost izpodbijane odločbe. Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji taka nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen ZUP). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. Drugi odstavek 280. člena ZUP določa, da se odločba lahko izreče za nično v celoti ali deloma.

Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratni smeri – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu (npr. za dostop do lastnih dokumentov oz. za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki ali kot zahteva za vpogled v spis po procesni zakonodaji), nikakor ne more obravnavati po tem zakonu. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišče RS, npr. iz sodbe pod opr. št. IU 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da organ ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke spremeniti v zahtevek za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice.

IP je ugotovil, da iz zahteve prosilke z dne 22. 11. 2022 ne izhaja, da je bila v celoti vložena na podlagi ZDIJZ. Namreč, prosilka v svoji zahtevi navaja, da organ prosi za podatke in vpogled v dokumentacijo, ki se tičejo nje kot izvajalke usposabljanj in kdo je imel do teh podatkov dostop. Prosilka torej od organa zahteva svoje podatke oz. podatke, ki so povezani z njo. Ker je bil organ v obravnavani zadevi nedvomno seznanjen, da prosilka zahteva dostop do dokumentov povezanih s prosilko samo, pri čemer niti ni navedla, da jih zahteva kot informacijo javnega značaja, organ ni imel zakonske podlage, da zahtevo prosilke v tem delu obravnava po ZDIJZ. Prosilka šele na koncu vloge z dne 22. 11. 2022 navaja, da želi določene podatke kot informacijo javnega značaja[1], enako navaja tudi dopisu z dne 21. 12. 2022 in v pritožbi, o čemer je drugostopni organ odločil v nadaljevanju te odločbe.

IP še pojasnjuje, da bi organ v konkretnem primeru ob tem moral skrbeti, da nevednost in neukost stranke v postopku ni v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu, kakor tudi izhaja iz 4. točke 7. člena ZUP, ki določa zavezanost upravnih organov k načelu varstva pravic strank. Organ bi moral prosilki v  primeru, če glede na podano dejansko stanje izve ali presodi, da ima prosilka v postopku podlago za uveljavitev kakšne druge pravice, na to prosilko opozoriti. Pri tej dolžnosti organa, ki izhaja iz načela varstva pomoči prava neuki stranki, gre za dolžnost opozorila na uveljavljanje druge materialne pravice, in sicer namesto ali poleg tiste, ki jo prosilec uveljavlja z vlogo (npr. za dostop do lastnih osebnih podatkov po 15. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov). Ko namreč organ ugotovi dejansko stanje, na katero bo uporabil materialno pravo in posledično prosilčevo vlogo zavrnil ali ji ugodil, se lahko pokaže, da prosilec izpolnjuje pogoje še za kakšno pravico ali pa da sicer ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice, ki jo uveljavlja z vlogo, izpolnjuje pa pogoje za katero drugo pravico.[2]

Upoštevajoč navedeno dejansko stanje je IP zaključil, da je organ v konkretni zadevi  v delu izdal izpodbijano odločbo brez zahteve prosilke (vloga ni bila vložena v celoti kot vloga za dostop do informacij javnega značaja). Prosilka tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, saj je tako v dopisu z dne 21. 12. 2022, kot tudi v pritožbi, izrecno navedla, da njena prošnja ni bila v celoti zahteva za dostop do informacij javnega značaja in da je organ njeno vlogo napačno presojal. Posledično je organ odločil po zgrešenem pravnem temelju. Iz spisa konkretne zadeve tudi izhaja, da je organ po izdaji izpodbijane odločbe prosilki poslal še dopis št. 020-728/2022/2 z dne 28. 12. 2022 (Odziv Ministrstva za javno upravo), v katerem je podal pojasnilo glede prosilke kot izvajalke usposabljanj.

IP sklepno ugotavlja, da organ glede podatkov, kot izhajajo iz prvega dela vloge z dne 22. 11. 2022, torej glede podatkov in dokumentacije, ki se tičejo prosilke kot izvajalke usposabljanj in kdo je imel dostop do zadev, ni imel podlage za izdajo odločbe po ZDIJZ, zato je na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, izpodbijano odločbo v tem delu izrekel za nično. Pri tem je postal nadaljnji pritožbeni postopek brezpredmeten glede teh vprašanj, zato IP skladno s 14. členom ZUP (načelo ekonomičnosti) v tem delu ni ugotavljal morebitnih drugih kršitev v postopku oz. ugotavljal ali je izpodbijana odločba materialno zakonita, saj ugotovitev drugih kršitev ne bi spremenila odločitve oz. sploh ne bi vplivala na odločitev, da se izpodbijano odločbo v tem delu izreče za nično.

Glede zahteve za dostop do informacij javnega značaja

V tem delu je IP presojal zahtevo prosilke, da se ji kot informacija javnega značaja posreduje pojasnilo, ali so v zadnjih 5 letih osebe, ki so oddale interes za izvedbo usposabljanj, prejele vabilo za pripravo ponudbe.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja, skladno z določbo 4. člena ZDIJZ, vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije, v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil.

IP dalje pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.  Takšno stališče potrjuje tudi upravno sodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Tudi v sodbi, št. št. III U 297/2012 z dne 7. 11. 2013, sodišče izrecno izpostavi, da so po določbah ZDIJZ (1. in 4. člen) organi dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta. Da dolžnost zavezanca ni v tem, da bi podajal odgovore na vprašanja, ampak to, da posreduje določen dokument, izhaja tudi iz novejše sodne prakse (sodba, št. I U 84/2017-15 z dne 20. 6. 2018). Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).

IP ugotavlja, da je prosilka svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja formulirala kot prošnjo za pojasnilo, na kar pa se načelo prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ ne razteza, zato je organ pravilno preveril, ali razpolaga z dokumentom, iz katerega bi bilo to razvidno.

Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da takega seznama (»ali so v zadnjih 5 letih osebe, ki so oddale interes za izvedbo posameznih usposabljanj, prejele vabilo za pripravo ponudbe«) ne vodi in z njim ne razpolaga. Po pozivu IP je organ dne 30. 1. 2023 podal dodatna pojasnila, pri čemer je navedel, da lahko na spletni strani Upravne akademije osebe, ki so zainteresirane za izvajanje storitev usposabljanja, pod zavihkom Vabilo izvajalcem, oddajo svoj interes, vabilo pa je pripravljeno v obliki vprašalnika v aplikaciji gov.si ankete. Prejete prijave interesa organ tedensko izvaža v PDF obliko in jih posreduje pristojnemu koordinatorju, ki prijavo pregleda in se samostojno odloči, ali bo zainteresiranega izvajalca povabil k oddaji ponudbe. Seznam vabljenih izvajalcev v postopku javnega povabila vsakič sproti pripravi vsebinsko pristojen koordinator. Dodatno je organ po telefonu dne 31. 1. 2023 pojasnil, da se lahko k oddaji ponudbe za izvajanje usposabljanj povabi tudi osebo, ki ni oddala interesa ter da se za vsako posamezno usposabljanje posebej določi izvajalca in se vsako posamezno usposabljanje posebej vodi posebej v evidenci.

IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve in preučitve zadeve ne dvomi, da organ z zahtevanim dokumentom, kot ga je zahtevala prosilka v svoji zahtevi z dne 22. 11. 2022 (torej z seznamom oseb, ki so v zadnjih 5 letih oddale interes za izvedbo posameznih usposabljanj in so prejele vabilo za pripravo ponudbe) ne razpolaga, prav tako takih podatkov ni mogoče izdvojiti iz evidenc, ki jih organ vodi brez dodatne obdelave. Kot ugotavlja IP bi moral organ vpogledati v evidenco za  vsako posamezno usposabljanje ter za vsako posebej preveriti, ali je izvajalec oddal interes za izvajanje usposabljanja, ter za obdobje zadnjih 5 let pripraviti seznam iz razpršenih podatkov, kar pa bi pomenilo ustvarjanje novega dokumenta. Po ZDIJZ namreč organ k izdelavi novega dokumenta ni zavezan, prav tako organ ni zavezan k ustvarjanju novih informacij, analiziranju in obdelovanju informacij tako, da bi po kriterijih  in kategorijah, kot jih zahteva prosilka, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvaril nov dokument. IP tudi nima razloga za dvom v pojasnila organa glede tega, da ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, prav tako IP ni našel pravne podlage za to, da bi organ takšno evidenco na način, kot zahteva prosilka, tudi moral voditi, končno pa tudi prosilka ni navedla tehtnih argumentov za to, da bi organ s takšno informacijo moral razpolagati. Glede na navedeno je tako organ pravilno zavrnil dostop do zahtevane informacije javnega značaja, ker niso izpolnjeni pogoji iz 1. in 4. člena ZDIJZ, saj organ z dokumentom ne razpolaga.

Sklepno

Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je potrebno odločbo v delu, zaradi ugotovitve ničnostnega razloga iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, izreči  za nično, v preostalem delu pa je odločitev organa glede zavrnitve dostopa utemeljena in je potrebno pritožbo prosilke na podlagi prvega odstavka 248. člena zavrniti.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[3] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Oddelek v Mariboru, Ulica škofa Maksimiljana Držečnika 6, 2000 Maribor. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] »Kot informacijo javnega značaja prosim za pojasnilo, ali so v zadnjih 5 letih osebe, ki so oddale interes za izvedbo usposabljanj, prejele vabilo za pripravo ponudbe.«

[2] Glej komentar 7. člena v Kerševan, E. in Kovač, P. (ur). (2020). Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ljubljana. Uradni list RS: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.