prosilec - Ministrstvo za javno upravo

POVZETEK:

Prosilec je od Ministrstva za javno upravo zahteval informacijo o tem, ali imata določena posameznika opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Takšni odločitvi je sledil tudi IP v pritožbenem postopku, ker je ugotovil, da ni zakonske podlage za razkritje sicer varovanih osebnih podatkov.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-5/2023/7

Datum: 14. 2. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 22. 12. 2022, zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-121/2022/4 z dne 24. 11. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 22. 12. 2022 zoper odločbo Ministrstva za javno upravo št. 090-121/2022/4 z dne 24. 11. 2022, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 24. 10. 2022 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje materialnega dokaza, ali gospa … in gospod …, izpolnjujeta pogoje iz naslova odredbe 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku za samostojno vodenje in odločanje v upravnih postopkih oz. ali imata opravljen izpit iz ZUP-a.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-121/2022/4 z dne 24. 11. 2022, zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da podatek o tem, ali ima točno določena posameznik (ki ga je prosilec opredelil z imenom in priimkom) opravljen strokovni izpit iz ZUP, nedvomno predstavlja osebni podatek. Organ je pojasnil, da je za posredovanje vsakega osebnega podatka, s strani upravljavca v javnem sektorju, potrebna zakonska podlaga, ki pa v konkretnem primeru ni podana. Noben zakon namreč ne določa, da so podatki o opravljenih strokovnih izpitih, ki jih organ vodi na podlagi 31. člena ZUP, javni. Organ je pojasnil, da je na delodajalca navedenih posameznikov naslovil vprašanje, ali je izpit iz splošnega upravnega postopka v zvezi z njunim delovnim razmerjem? Delodajalec, ki spada v javni sektor, je organu pojasnil, da za navedena posameznika, za njuno delovno mesto, v sistemizaciji delovnih mest ni zahtevan opravljen izpit iz ZUP, da pa je … (v nadaljevanju javna uslužbenka) pri organu pooblaščena uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja, kar izhaja tudi iz spletne strani. Na podlagi navedenega je organ ugotovil, da je izpit ZUP v zvezi z delovnim razmerjem navedene javne uslužbenke, medtem ko to ne velja za … (v nadaljevanju javni uslužbenec). Organ je zaključil, da podatek o opravljenem izpitu iz ZUP, ni v neposredni povezavi z delovnim mestom javnega uslužbenca, zato v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je zahtevo zavrnil, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za navedeno javno uslužbenko je organ zaključil, da se opravljen izpit iz ZUP zahteva za uradno osebo za dostop do informacij javnega značaja, zato je podana izjema po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar sicer predstavlja pravno podlago za razkritje dejstva, da je ta opravila izpit iz ZUP, da pa organ ne vodi evidence na način, da bi bila mogoča enolična povezava med posameznikom, za katerega se zahtevajo podatki in posameznikom, ki je vpisan v evidenco ( podatki se lahko v času od vpisa v evidenco spreminjajo). Navedeno bi bilo možno le z dodatnim identifikatorjem, kot npr. datumom rojstva, istim delodajalcem, itd., ki pa jih v konkretnem primeru ni, zato je organ ocenil, da navedene javne uslužbenke ne more natančno določiti in v evidenci zanjo poiskati podatkov. Glede na navedeno je organ zavrnil dostop tudi do podatka za javno uslužbenko, zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6.člena ZDIJZ.

Dne 22. 12. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-121/2022/4 z dne 24. 11. 2022, v kateri je navedel, da je v zahtevi navedel vse podatke, kateri so javno dostopni s spletne strani delodajalca navedenih javnih uslužbencev. Prosilec je navedel, da dvomi, da sta na istem organu zaposleni dve javni uslužbenki z istim imenom in priimkom. Glede imenovanega javnega uslužbenca je organ pojasnil, da je slednji komuniciral z IP (vodil postopek), zato bi moral izpolnjevati pogoj iz 1. odstavka 31. člena ZUP.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-121/2022/6 z dne 5. 1. 2023, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.  IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

IP je organ, z dopisom št. 090-5/2023/2 z dne 10. 1. 2023, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 27. 1. 2023. Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 6. 2. 2023 pri organu opravil še ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Kot izhaja iz zapisnika o ogledu in camera, št 090-4/2023/6 in 090-5/2023/6 z dne 6. 2. 2023, je IP z namenom ugotovitve, s katerimi podatki v zvezi z opravljanjem izpita iz ZUP organ razpolaga, vpogledal v  evidenco o opravljenih strokovnih izpitih, šifrant udeležencev na različnih usposabljanjih, evidenco »Knjiga evidenca ZUP« (prva evidenca o opravljenih ZUP izpitih od ustanovitve Upravne akademije do leta 2004), evidenco pooblaščenih zunanjih izvajalcih o opravljenih izpitih ZUP (od leta 2001 do 2009), evidenco o opravljenih izpitih ZUP (od 2009 do 2014) ter Lotus Notes, Spis 4, kjer se hrani spisovna dokumentacija v zvezi z opravljanjem izpita iz ZUP, kot npr. prijava k strokovnemu izpitu iz splošnega upravnega postopka, zapisnik o opravljenem ZUP izpitu.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na varstvo osebnih podatkov, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V času izdaje izpodbijane odločbe, to je na dan 24. 11. 2022, je bila to Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)^[1], ki ureja varstvo osebnih podatkov in se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno ter takrat veljavni Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, razkritje s posredovanjem osebnih podatkov, izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Prva alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

IP ugotavlja, da podatek o tem, ali imata točno določena posameznika, ki ju je prosilec opredelil le z imenom in priimkom, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, nedvomno predstavlja osebni podatek, pri čemer mora biti za njegovo posredovanje javnosti podana zakonska podlaga, ki pa v konkretnem primeru ni podana. Noben zakon namreč ne določa, da so podatki o opravljenih strokovnih izpitih, ki jih organ vodi na podlagi 31. člena ZUP, javni. Razkritje zahtevanih informacij bi bilo dopustno le v primeru, če gre za osebne podatke o porabi javnih sredstev ali povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), kar pa v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj organ ne razpolaga s podatki, iz katerih bi izhajalo, da je podatek o opravljenem izpitu v konkretnih primerih povezan z delovnim razmerjem imenovanih javnih uslužbencev. Organ zahtevanih podatkov namreč ne vodi na način, da bi iz njih izhajalo, ali sta imenovana strokovni izpit opravljala kot javna uslužbenca pri delodajalcu, za katerega prosilec zahteva podatke. Na ogledu in camera je IP namreč ugotovil, da organ v svojih evidencah in listinski dokumentaciji ne razpolaga s podatki, ki bi jih bilo mogoče medsebojno povezati na ta način. Kot izhaja iz 5. točke 31. člena ZUP, evidenca opravljenih izpitov iz ZUP, ki jo vodi organ, vsebuje naslednje podatke: osebno ime osebe, ki je opravljala strokovni izpit, EMŠO, vrsto in stopnjo njene izobrazbe, datum opravljanja izpita in uspeh na izpitu. Evidenca torej podatka o preteklih in trenutnem delodajalcu ne vsebuje. IP je zato pregledal tudi druge evidence, s katerimi organ to-zadevno razpolaga, in sicer šifrant udeležencev na različnih usposabljanjih, evidenco »Knjiga evidenca ZUP« (prva evidenca o opravljenih ZUP izpitih od ustanovitve Upravne akademije do leta 2004), evidenco pooblaščenih zunanjih izvajalcih o opravljenih izpitih ZUP (od leta 2001 do 2009), evidenco o opravljenih izpitih ZUP (od leta 2009 do 2014) ter Lotus Notes, Spis 4, kjer se hrani spisovna dokumentacija v zvezi z opravljanjem izpita iz ZUP, kot na primer, prijava k strokovnemu izpitu iz splošnega upravnega postopka, zapisnik o opravljenem izpitu iz ZUP…, ki je osnova za vpis  podatkov v evidenco o opravljenih strokovnih izpitih. Tudi po vpogledu v spremljajočo dokumentacijo IP glede na razpoložljive podatke ni mogel zaključiti, da bi imenovana javna uslužbenca izpit iz ZUP opravljala pri delodajalcu in v okviru delovnega mesta, za katerega se zahteva izpolnjevanje pogoja iz 1. odstavka 31. člena ZUP, posledično pa ni izpolnjen pogoj, da bi bili zahtevani podatki v zvezi z delovnim razmerjem imenovanih javnih uslužbencev.

Ob tem pa IP še pojasnjuje, da lahko prosilec podatek o tem, ali imata imenovana javna uslužbenca opravljen strokovni izpit iz ZUP, zahteva od delodajalca, pri katerem sta imenovana zaposlena, če gre za delodajalca v javnem sektorju in gre za podatek povezan z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, torej če se strokovni izpit iz ZUP zahteva kot pogoj za zasedbo delovnega mesta pri tem delodajalcu. V takšnem primeru pa predmetna informacija ne bi bila varovana in bi torej šlo za prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je IP pritožbo, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.