prosilec - Ministrstvo za javno upravo

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval informacijo o tem, ali ima določena posameznica opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevan podatek ni v povezavi z delovnim razmerjem imenovane posameznice, zato gre za varovan osebni podatek, za katerega ni pravne podlage, da bi ga organ posredoval javnosti.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-313/2022/4
Datum: 18. 11. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 25. 10. 2022, zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-98/2022/6 z dne 19. 10. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 25. 10. 2022 zoper odločbo Ministrstva za javno upravo št. 090-98/2022/6 z dne 19. 10. 2022, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 22. 9. 2022 (na zahtevi naveden datum 22. 8. 2022) na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje materialnega dokaza, ali gospa …, izpolnjuje pogoje iz naslova odredbe 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku za samostojno vodenje in odločanje v upravnih postopkih oz. ali ima opravljen izpit iz ZUP-a. Navedeno zahtevo je organ prejel dne 23. 9. 2022.

Organ je prosilca dne 3. 10. 2022, z dopisom št. 090-98/2022/2, pozval na dopolnitev vloge, in sicer, da navede delodajalca, kjer je zaposlena oseba, za katero želi podatke. Prosilec je dne 5. 10. 2022 odgovoril na poziv in navedel, da organ ni stvarno pristojen izdati predmetni poziv na dopolnitev vloge, pri čemer pa je kršil tudi roke, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Prosilec je še navedel, da ne ve koliko oseb imena … organ vodi ali ne vodi v evidenci, da pa gre v konkretnem primeru za gospo …. zaposleno v Vladi KPV RS.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-98/2022/6 z dne 19. 10. 2022, zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da podatek o tem, ali ima točno določena posameznica (ki jo je prosilec opredelil z imenom in priimkom) opravljen strokovni izpit iz ZUP, nedvomno predstavlja osebni podatek. Organ je pojasnil, da je za posredovanje vsakega osebnega podatka, s strani upravljavca v javnem sektorju, potrebna zakonska podlaga, ki pa v konkretnem primeru ni podana. Noben zakon namreč ne določa, da so podatki o opravljenih strokovnih izpitih, ki jih organ vodi na podlagi 31. člena ZUP, javni. Organ je pojasnil, da je na delodajalca posameznice naslovil vprašanje, ali je izpit iz splošnega upravnega postopka v zvezi z delovnim razmerjem posameznice. Delodajalec, ki spada v javni sektor, je organu pojasnil, da je posameznica javna uslužbenka, vendar pa zaseda delovno mesto, za katerega se ne zahteva pogoj opravljenega izpita iz ZUPa, prav tako v sistemizaciji delovnih mest za delovno mesto navedene posameznice izpit iz ZUP-a ni predviden. Organ je zaključil, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj zahtevani podatki niso v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije, ali v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato je zahtevo zavrnil, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Dne 25. 10. 2022 (organ prejel dne 27. 10. 2022) je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-98/2022/6 z dne 19. 10. 2022, v kateri je navedel, da vlaga pritožbo iz razlogov 1. odstavka 237. člena ZUP, saj prvostopenjski organ ni bil pristojen zavrniti vloge prosilca z dne 23. 9. 2022, iz razloga, ker prosilec navedenega dne na organ ni vložil nikakršne vloge in ker ga organ ni bil stvarno pristojen pozivati na dopolnitev zahteve, pri čemer organu očita tudi kršitev rokov. Ker je organ izdal odločbo na osnovi vloge prosilca z dne 23. 9. 2022, ki pa je prosilec ni vložil navedenega dne, je potrebno izpodbijano odločbo izreči za nično. IP predlaga, da mu omogoči pridobiti potrdilo, da gospa … izpolnjuje pogoj iz naslova odredbe 1. odstavka 31. člena ZUP za vodenje postopkov, torej, da ima opravljen izpit iz ZUP-a, hkrati pa mu strokovno obrazloži, od kdaj je vodenje evidence opravljenega ZUP izpita vezano na delovno mesto in ne na ime in priimek osebe, ki ga je opravila.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-98/2022/10 z dne 9. 11. 2022, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. 

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti. 

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na varstvo osebnih podatkov, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih informacij, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov) . Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). 

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, razkritje s posredovanjem osebnih podatkov, izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Prva alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Namen določbe prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih dokumentov, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti.

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da podatek o tem, ali ima točno določena posameznica, ki jo je prosilec opredelil z imenom in priimkom, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, nedvomno predstavlja osebni podatek, pri čemer mora biti za njegovo posredovanje javnosti podana zakonska podlaga, ki pa v konkretnem primeru ni podana. Noben zakon namreč ne določa, da so podatki o opravljenih strokovnih izpitih, ki jih organ vodi na podlagi 31. člena ZUP, javni. IP pritrjuje ugotovitvi organa, da v konkretnem primeru tudi ne pride v poštev uporaba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je namreč na podlagi poizvedbe pri organu, pri katerem je navedena posameznica zaposlena, ugotovil, da zahtevani podatki niso v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Delodajalec, ki spada v javni sektor, je organu pojasnil, da je posameznica javna uslužbenka, vendar pa zaseda delovno mesto za katerega se ne zahteva opravljen izpit iz ZUP-a, navedeno pa izhaja tudi iz sistemizacije delovnega mesta imenovane uslužbenke. IP nadalje pojasnjuje, da gre v primeru potrdila o opravljenem strokovnem izpitu iz ZUP, ki ni pogoj za zaposlitev in zasedbo delovnega mesta v javnem sektorju, za podatek, ki spada v zasebno sfero posameznika in pomeni varovan osebni podatek. Posledično tak podatek ni neposredno povezan z opravljanjem dela na delovnem mestu v javnem sektorju, zato ne gre za podatek, ki bi bil javnosti lahko dostopen, na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. 
Na podlagi navedenega IP pritrjuje odločitvi organa, da zahtevani podatek ni neposredno povezan z opravljanjem dela imenovane javne uslužbenke, zato ne gre za podatek, ki bi bil javnosti lahko dostopen na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker gre za podatek, za razkritje katerega v konkretnem primeru zakonska podlaga ne obstaja, IP tudi nima pristojnosti, da bi nadalje ugotavljal, ali organ v svoji evidenci razpolaga z zahtevanimi informacijami, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali ima določena posameznica opravljen izpit iz ZUP, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. 

Ob tem pa IP še pripominja, da lahko prosilec podatek o tem, ali ima imenovana posameznica opravljen strokovni izpit iz ZUP, zahteva tudi od njenih morebitnih predhodnih delodajalcev (pri trenutnem delodajalcu ta pogoj ni zahtevan), če gre za delodajalca v javnem sektorju, pri čemer gre za podatek, povezan z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, če se strokovni izpit iz ZUP zahteva kot pogoj za zasedbo delovnega mesta, ki ga imenovani opravlja. V takšnem primeru pa predmetna informacija ne bi bila varovana in bi torej šlo za prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da prvostopenjski organ ni bil pristojen zavrniti njegove vloge z dne 23. 9. 2022, iz razloga, ker prosilec navedenega dne na organ ni vložil nikakršne vloge ter da ga organ  ni bil stvarno pristojen pozivati na dopolnitev zahteve, pri čemer mu očita tudi kršitev rokov, IP pojasnjuje, da je potrebno o zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve, skladno s 23. členom ZDIJZ. Kot je razvidno iz dokumentov konkretne zadeve, je prosilec na organ posredoval vlogo (zahtevo po ZDIJZ) dne 22. 9. 2022 (v zahtevi naveden datum 22. 8. 2022), organ pa jo je prejel dne 23. 9 2022, torej je organ odločal o pravi  zahtevi prosilca. Navedeno izhaja tudi iz vsebine presojanih informacij. Nadalje IP pojasnjuje, da je po ZDIJZ predpisan postopek za dopolnitev zahteve, če je organ ne more obravnavati oz. za njeno obravnavo potrebuje še dodatne informacije (18. člen ZDIJZ). Navedeni člen v prvem odstavku določa, da mora organ v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni. Iz poziva prosilca z dne 3. 10. 2022 izhaja, da je organ prosilcu omogočil, daljši rok od predvidenega, in sicer 7 dni, pri čemer je navedel, da bo v primeru ne dopolnitve o zahtevi odločil na podlagi informacij, s katerimi razpolaga. Pritožbene navedbe prosilca glede nepristojnosti prvostopenjskega organa in kršitev rokov so tako neutemeljene.

Glede na vse navedeno je IP zaključil, da v postopku ni prišlo do zatrjevanih kršitev procesnega prava glede pristojnosti za odločanje ter, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Posledično je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Urša Pleterski
Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka