prosilec - Ministrstvo za javno upravo

POVZETEK:

Organ je prosilcu delno zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov zaradi varstva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov. IP je nato v pritožbenem postopku, upoštevaje predmet zahteve in pritožbene navedbe, presojal dostop do zahtevanega certifikata, obrazca ESPD in izjav o referencah. Ugotovil je, da predstavlja predmetni certifikat dokument, ki ga je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve. Gre torej za dokument, ki ga je izdal državni organ in ga ni ustvaril poslovni subjekt. Upoštevaje navedeno gotovo že po naravi dokumenta ni mogoče govoriti o podatkih, ki predstavljajo poslovno skrivnost te družbe. Poleg tega pa je ugotovil, da so določeni podatki o certifikatu tudi javno dostopni. V zvezi z zahtevanim obrazcem ESPD je IP nadalje ugotovil, da predmetni podatki niso takšne narave, da bi predstavljali »tržno vrednost« družbe. Ocenil torej je, da niso izpolnjene vse zahteve, ki morajo biti podane kumulativno, da je posamezen podatek lahko opredeljen kot poslovna skrivnost, kar pomeni, da poslovna skrivnost pri predmetnem obrazcu ESPD ni izkazana. V zvezi z zahtevanimi izjavami pa je IP ugotovil, da gre za reference pravnih oseb javnega prava, zavezanih po 1. členu ZDIJZ, izdane za stranskega udeleženca v zvezi s predmetnim javnim naročilom. Ker gre torej za dokumente subjektov javnega prava v zvezi s porabo javnih sredstev, po oceni IP teh dokumentov ni mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Poleg tega pa je IP ugotovil še, da so ti dokumenti prosto dostopni tudi po določbah ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker predstavljajo podatke o izpolnjevanju razpisnih pogojev izbranega ponudnika in porabi javnih sredstev. Se je pa IP opredelil tudi do dostopa do posameznih osebnih podatkov v predmetnih dokumentih. IP je torej pritožbi prosilca ugodil delno.

ODLOČBA:

Številka: 090-171/2022/6

Datum: 23. 6. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), in tretjega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 12. 5. 2022, zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-166/2021/13 z dne 26. 4. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 12. 5. 2022 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za javno upravo, št. 090-166/2021/13 z dne 26. 4. 2022, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu posredovati še fotokopije naslednjih dokumentov:

• certifikat o licenci št. 2510-64/2009/18 za družbo ...;
• ESPD obrazec družbe ..., na način, da v dokumentih prekrije podatke:
• o kontaktni osebi družbe,
• o datumu in kraju rojstva, prebivališču, telefonski številki in naslovu e-pošte predsednika in članov uprave in nadzornega sveta družbe,
• o imenu, priimku, delovnem mestu in podpisu na koncu obrazca;
• Izjavo o referenci Ministrstva za javno upravo, na način, da v izjavi prekrije podatke o naslovih e-pošte kontaktnih oseb naročnika;
• Izjavo o referenci Zdravstvenega doma Ljubljana, na način, da v izjavi prekrije podatke o telefonski številki in naslovu e-pošte kontaktne osebe naročnika;
• Izjavo o referenci Urada RS za oskrbo in integracijo migrantov, na način, da v izjavi prekrije podatke o telefonski številki in naslovu e-pošte kontaktne osebe naročnika;
• Izjavo o referenci DUTB d.d., na način, da v izjavi prekrije podatke o telefonski številki in naslovu e-pošte kontaktne osebe naročnika.«.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 23. 12. 2021, na podlagi ZDIJZ, zahteval fotokopije celotne ponudbe in ponudbene dokumentacije, ki jo je na javnem naročilu »Izvajanje protivlomnega in požarnega varovanja ter fizičnega varovanja za poslovne prostore na naslovu Tržaška 1, Postojna«, pod referenčno št. dokumenta: ODPOST-14/2021, 4300-24/2021, oddal izbrani ponudnik, družba … (v nadaljevanju: stranski udeleženec). Zahteval je tudi vso korespondenco med izbranim ponudnikom in organom v fazi pregleda in oddaje ponudb ter pogodbo z vsemi prilogami in dodatki, ki jo je organ po pravnomočnosti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, sklenil z izbranim ponudnikom.

Organ je o dostopu do zahtevane dokumentacije odločil z odločbo št. 090-166/2021/13 z dne 26. 4. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je prosilcu zavrnil dostop do posameznih dokumentov, kot to izhaja iz točke 1.1 izreka izpodbijane odločbe ter zaradi varstva osebnih podatkov delno zavrnil dostop do posameznih dokumentov, kot to izhaja iz točke 1.2 izreka izpodbijane odločbe. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo, navedel, da je zaradi obsežnosti zadeve 6. 1. 2022 izdal sklep o podaljšanju roka za posredovanje zahtevane informacije, s katerim je rok za odločitev podaljšal za največ 30 delovni dni ter upoštevaje 44. člen ZUP pozval stranskega udeleženca, da se izjavi glede posredovanja informacij javnega značaja oziroma v skladu z določbami Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[1] predloži ustrezen akt o določitvi poslovne skrivnosti. Stranski udeleženec je priglasil stransko udeležbo in vstop v upravni postopek ter pozval organ, da zahtevo prosilca zavrne. Ob tem je stranski udeleženec navedel še, da Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 29. 12. 2020 (v nadaljevanju: Sklep) določa kot poslovno skrivnost celotno ponudbeno dokumentacijo, vključno s ponudbo in celotno korespondenco med izbranim ponudnikom in naročnikom v fazi pregleda in oddaje ponudbe, in sicer iz razloga, ker dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila niso javni, če vsebujejo poslovne skrivnosti, tajne in osebne podatke. Organ je tako z odločbo št. 090-166/2021/10 z dne 16. 2. 2022 odločil, da zahtevo prosilca zavrne v celoti, na podlagi pritožbe prosilca pa je nato izdal odločbo št. 090-166/2021/13 z dne 26. 4. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) kot nadomestno odločbo. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe je organ nato izpostavil določbe členov prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, 2. člen ZDIJZ oziroma namen zakona ter prvi odstavek 4. člena ZDIJZ ter navedel, da je lahko edini razlog za zavrnitev obstoj katere od izjem, ki jih določa ZDIJZ, če zahtevani dokumenti prosilca predstavljajo informacijo javnega značaja. Organ lahko torej v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katero koli izjemo, določeno v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. V zvezi s slednjo navedbo je organ izpostavil določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma 39. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[2], ki napotuje na določbe ZPosS Presoja poslovne skrivnosti se mora tako po navedbah organa opraviti skladno z materialnim pravom, ki je veljal v času, ko je dokument nastal, kar upoštevaje datum objave predmetnega javnega naročila in datum posredovanja dokumentacije organu pomeni, da je treba za presojo poslovne skrivnosti uporabiti določila ZPosS, konkretno 2. člen. Stranski udeleženec je ob priglasitvi stranske udeležbe ponovno priložil Sklep. Organ je tako ugotovil, da je bil Sklep izdan pred prejemom zahteve, zato je organ mnenja, da določeni zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z 2. členom ZPosS in s tem izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (o dostopu do le-teh je odločil v točki 1.1 izreka izpodbijane odločbe). Ker pa gre v konkretni zadevi za javno naročilo, je organ upošteval tudi drugi odstavek 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[3]. Javni del ponudbe namreč predstavljajo podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, zato je v tem delu dovolil vpogled v celoti (o dostopu do le-teh je odločil v točki 1.3 izreka izpodbijane odločbe). Organ se je opredelil tudi do izjeme od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v zvezi s to izjemo od dostopa izpostavil Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/E (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), kot pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[4], kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ker Republika Slovenija do izdaje te odločbe še ni sprejela novega zakona, ki bi urejal varstvo osebnih podatkov, se poleg Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov v določenem delu uporablja še vedno veljavni ZVOP-1. V nadaljevanju je nato izpostavil pojma osebnega podatka in obdelave osebnih podatkov (prva in druga točka 4. člena Splošne uredba o varstvu osebnih podatkov). Navedel je, da v skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Upoštevaje navedeno je po pregledu posameznih dokumentov ugotovil, da posamezni dokumenti vsebujejo osebne podatke in da za razkritje posameznih dokumentov oziroma podatkov nima pravne podlage v zakonu. Organ je tako uporabil institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in na vseh dokumentih prekril osebne podatke, kot izhaja iz točke 1.2 izreka te odločbe. Navedel je tudi, da bodo prosilcu dokumenti posredovani po pravnomočnosti odločbe.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 12. 5. 2022, ker meni, da je organ napačno uporabil določila materialnega prava ter posledično sprejel napačno odločitev o tem, da prosilcu zavrne vpogled  v nerazkrite dokumente. Izpostavil je, da mu je organ zavrnil dostop do obrazcev ESPD družbe ..., izjav o referencah in certifikata o licenci št. 2510-64/2009/18 zaradi dejstva, da je stranski udeleženec predložil ob oddaji ponudbe Sklep, ki je kot poslovno skrivnost določil celotno dokumentacijo, vključno s celotno korespondenco med izbranim ponudnikom in naročnikom v fazi pregleda in oddaje ponudb. Upoštevaje 2. člen ZPosS meni, da se organ ni konkretno opredelil do vprašanja, katera zahtevana in nerazkrita dokumentacija sploh ima tržno vrednost, zato je zavzel nepravilno stališče, da prosilcu predmetnih obrazcev ESPD, referenc in certifikata ne razkrije, in sicer iz razloga, da gre za poslovno skrivnost. Po njegovem mnenju namreč nerazkriti dokumenti pretežno ne vsebujejo informacij, ki bi imele tržno vrednost, poleg tega pa ima organ možnost, da prosilcu omogoči vpogled na način, da informacije s tržno vrednostjo prekrije. Ob tem je navedel, da ga te informacije niti ne zanimajo, zanimajo pa ga informacije, ki so bistvene za zakonitost in veljavnost ponujene storitve zasebnega varovanja stranskega udeleženca. V nadaljevanju je izpostavil 19. člen Zakona o zasebnem varovanju (v nadaljevanju: ZZasV-1)[5], ki določa, da mora izvajalec storitev vseh oblik zasebnega varovanja z izjemo načrtovanja tehničnega varovanja, imeti tudi lasten ali s pogodbo zagotovljen varnostno nadzorni center (v nadaljevanju: VNC). Ker stranski udeleženec ne razpolaga s svojim VNC, bo Pogodbo izvajala, kot to izhaja iz 9. člena Pogodbe, s pogodbeno zagotovljenim VNC družbe …, in sicer v obsegu in na način, kot je določeno v izpolnjenem ESPD obrazcu, ki je priloga 3 Pogodbe. Zakon pa v 13. členu določa tudi, da je treba zasebno varovanje opravljati v skladu s sprejetimi in objavljenimi slovenskimi nacionalnimi standardi, med drugim tudi z javno objavljenim standardom SIST EN 50518, ki določa, da morajo izvajalci zasebnega varovanja zagotoviti rezervno delovanje VNC. Družba … po navedbah prosilca ne razpolaga z rezervnim VNC, zato bo pri izvajanju storitve sodelovala tudi družba .... Ustrezna vsebina te pogodbe je pogoj za veljavnost pogodbe o izvajanju zasebnega varovanja, ki naj bi jo v konkretnem javnem naročilu organ sklenil s stranskim udeležencem. Zaradi dokazovanja izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v postopku javnega naročila pa je pomemben tudi obrazec ESPD družbe ... Prosilec tako meni, da organ nima nikakršne pravne podlage, da bi mu onemogočal vpogled iz razloga poslovne skrivnosti. Skladno s prakso IP je podatek o opisu referenc in referenčnih potrdil javen.[6] Poleg tega pa meni tudi, da certifikat ali izjava o referencah ne vsebujeta informacij s tržno vrednostjo, njuna vsebina pa je bistvena pri vprašanju, ali ponudniki, ki sodelujejo v postopku javnega naročila, sploh izpolnjujejo pogoje za podpis pogodbe, ki se sklepa v postopku javnega naročila. Prosilec je izpostavil še, da je organ svojo odločitev oprl na neveljavne določbe ZGD-1. Po njegovem mnenju bi bilo namreč treba uporabiti veljavna določila ZPosS, konkretno tretji odstavek 2. člena tega zakona in nato upoštevati še določbo drugega odstavka 35. člena ZJN-3. In upoštevaje te določbe so po mnenju prosilca zahtevani podatki javni, ker tako določa zakon, ne glede morebitno drugačno označbo s strani ponudnika. Tako stališče po navedbah prosilca potrjuje tudi odločba DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE ZA REVIZIJO POSTOPKOV ODDDAJE JAVNIH NAROČIL (v nadaljevanju: DRK) št. 018-117/2019-6 z dne 9. 8. 2019 in pravna teorija[7]. Ob tem je izpostavil sklepa DRK št. 018-139/06-33-1556 in št. 018-142/2015-16. Zaradi navedenega prosilec meni, da bi mu moral organ na podlagi določil ZJN-3 omogočiti vpogled v nerazkrite dokumente.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-166/2021/17 z dne 23. 5. 2022, poslal v pristojno odločanje IP. S pritožbo je posredoval tudi zahtevo, izpodbijano odločbo ter predmetne obrazce ESPD, certifikat o licenci št. 2510-64/2009/18 in izjave o referencah. Ob odstopu pritožbe je organ navedel, da je po njegovem mnenju dostop do obrazca ESPD in certifikata o licenci št. 2510-64/2009/18 zavrnil upravičeno, ker se nanašata na družbo ..., ki je bila iz postopka izločena. Prvotno naj bi imenovana družba v predmetnem javnem naročilu sodelovala kot podizvajalec, vendar je stranski udeleženec kot izbrani ponudnik podizvajalca zamenjal. Ker družba …, tako na podlagi predmetnega javnega naročila ni prejela javnih sredstev, organ meni, da ni potrebe po razkritju predmetnih dokumentov. Dodal je tudi, da gre v predmetni zadevi za javno naročilo in upoštevaje drugi odstavek 35. člena ZJN-3 izjava o referencah ni javen podatek, zato je vpogled v zahtevane izjave o referencah zavrnil.

Na poziv IP je organ naknadno predložil še izjavo stranskega udeleženca, s katero je ta priglasil stransko udeležbo z dne 17. 1. 2022 in Sklep.

IP je z dopisom št. 090-171/2022/4 z dne 10. 6. 2022 seznanil stranskega udeleženca s pritožbo. Stranski udeleženec je priglasil udeležbo v pritožbenem postopku 18. 6. 2022. Navedel je, da gre pri predmetnih dokumentih za dokumentacijo poslovnega partnerja, ki v skladu z ZPosS predstavlja poslovno skrivnost, zato priglaša udeležbo v obravnavanem postopku. Zaključek, da ti dokumenti ustrezajo pojmu poslovne skrivnosti, se namreč prekriva z razlogi, zaradi katerih je utemeljena stranska udeležba, in sicer zato, ker ti dokumenti predstavljajo njegovo poslovno skrivnost, in tako v postopek vstopa zaradi varstva svojih pravnih koristi. Mnenja je, da je organ pravilno in zakonito zavrnil dostop do dokumentov njihovega poslovnega partnerja. Uvodoma je tako poudaril, da družba …, pri obravnavanem poslu ne sodeluje, torej ne izvaja nikakršnih storitev niti za njih niti za organ ter pri izvajanju pogodbe ne nastopa kot njihov podizvajalec (niti kot podizvajalec njihovega podizvajalca). V fazi oddaje javnega naročila je stranski udeleženec sprva sicer nameraval priglasiti družbo kot podizvajalca in s tem namenom je bila v ponudbi med drugim predložena tudi sporna dokumentacija, vendar nato družba ni postala podizvajalec pri tem poslu, saj je bila na koncu kot podizvajalec priglašena družba ..., katere dokumentacija pa ni predmet tega postopka. Stranski udeleženec zato meni, da se pravica dostopa do informacij javnega značaja na družbo …, in na njeno dokumentacijo, ne razteza, saj ne gre za dokumentacijo, ki bi bila kakorkoli povezana s porabo javnih sredstev. Stranski udeleženec z družbo …, ni izpolnjeval nobenega od razpisnih pogojev, niti dokumentacija te družbe ni vplivala (oziroma bila kakorkoli relevantna) pri presoji dopustnosti ponudbe stranskega udeleženca, oziroma na razvrstitev v okviru meril za izbor. Dokumentacija družbe …, je bila tako za preverbo teh pogojev in meril brezpredmetna. Na podlagi navedenega se tako interes javnosti, da preveri porabo javnih sredstev v smislu izpolnjevanja razpisnih pogojev s strani izbranega ponudnika (tako iz ZJN-3 kot tudi ZDIJZ), na dokumentacijo takšnega subjekta sploh ne razteza. Dokumentacija takšnega subjekta nima narave informacije javnega značaja in zato že iz tega razloga o morebitni izjemi od dostopa (iz naslova poslovne skrivnosti) niti ni treba razpravljati. Javnost se lahko o izpolnjevanju pogojev izvajalca (s tem pa smotrnosti porabe javnih sredstev) prepriča na podlagi druge dokumentacije - dokumentacije izvajalca in njegovih podizvajalcev, medtem ko dokumentacija subjektov, ki na koncu ne sodelujejo pri izvedbi javnega naročila v nobeni od vlog, ki jih predvideva ZJN-3, za takšno presojo ni relevantna. Ker torej zahtevana dokumentacija nima narave informacije javnega značaja, je pritožbo treba zavrniti iz tega razloga, ne glede na to, ali gre pri tej dokumentaciji za poslovno skrivnost. Izjema poslovne skrivnosti bi bila relevantna le v primeru podatkov, ki imajo sicer naravo informacij javnega značaja, kar pa obravnavana dokumentacija ni. Stranski udeleženec se je opredelil tudi do navedb prosilca v zvezi z določbo drugega odstavka 35. člena ZJN-3 in meni, da iz pritožbe ne izhaja, niti neposredno niti posredno, pod katero od skupin javnih podatkov naj bi zahtevana dokumentacija spadala, saj pri zahtevanih dokumentih ne gre niti za specifikacije ponujenih storitev, niti količin iz te specifikacije oziroma vrednosti posamezne postavke, prav tako pa ne gre niti za podatke, ki bi vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru meril (10. točka razpisne dokumentacije določa kot merilo le ceno ter delež zaposlenih mladih in starejših – nič od tega pa ni razvidno iz razpisne dokumentacije). Zahtevana dokumentacija tako ne predstavlja informacije javnega značaja, niti glede na to pravno podlago. Pa tudi, če bi šlo za informacije javnega značaja, je treba upoštevati, da so vse varovane kot poslovna skrivnost. Pogodba, na podlagi katere so nastali sporni dokumenti, predstavlja pravni posel obligacijskega prava med dvema zasebnima subjektoma. S takšno pogodbo so urejeni pogoji, ki so jih določili zasebni subjekti, in sicer finančni, vsebinski, pravni in poslovni pogoji, ki so bili dogovorjeni na podlagi pogajanj in nato sporazuma obeh pogodbenih strank. Prav ti podatki pa so navedeni in materializirani v sporni dokumentaciji, zato zanje velja enako, kot za samo pogodbo z družbo …, o čemer je naslovni organ že odločil (npr. sklep 090-86/2022). Tako kot za podizvajalsko pogodbo v zadevi št. 090-86/2022/5 tudi za sporno dokumentacijo velja, da zagotovo ni splošno znana, niti ni dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to dokumentacijo. To jasno izhaja že iz dejstva, da ni znana prosilcu, družbi, ki se ukvarja z dejavnostjo zasebnega varovanja. Če bi bila dokumentacija (oziroma v njej vsebujoči podatki) dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, bi bila zagotovo dosegljiva tudi prosilcu. Prvi pogoj iz prvega odstavka 2. člena ZPosS je tako po mnenju stranskega udeleženca nedvomno izpolnjen. Nadalje meni, da je izpolnjen tudi pogoj tržne vrednosti. Dokumentacija, tako kot  podizvajalska pogodba v zadevi št. 090-86/2022, vsebuje posebne pogoje, ki jih je stranski udeleženec, subjekt zasebnega prava, dogovoril s svojim poslovnim partnerjem, družbo …., glede izvajanja storitev VNC. Ob upoštevanju, da storitve tehničnega varovana vključujejo tudi (oziroma prav) priklop alarmnih naprav na varnostno-nadzorni center, kar je predmet pogodbe, na podlagi katere je nastala sporna dokumentacija, in da je to storitev prav v okviru konkretnega javnega naročila naročal tudi organ, pri čemer se z imetnikom VNC vsak izvajalec storitev varovanja lahko dogovori za drugačne pogoje zagotavljanja storitev VNC, je jasno, da imajo podatki iz te dokumentacije, ki odražajo vsebino pogodbe, za stranskega udeleženca določeno tržno vrednost. Opredeljujejo namreč posebne pogoje, pod katerimi se je stranski udeleženec z družbo … dogovoril za sodelovanje, kar ga v boljši konkurenčni položaj postavlja tako pred konkurenti, kot tudi v razmerju do naročnikov. Pavšalna nasprotna navedba prosilca v pritožbi tega gotovo ne more spremeniti. Prav tako iz pritožbenih navedb ni razvidno, kateri pogoj obravnavanega javnega naročila naj bi vsebina sporne dokumentacije dokazovala. Tega pogoja namreč stranski udeleženec ni izkazoval s certifikatom družbe …., saj ne nastopa kod podizvajalec, pa tudi standard SIST EN 50518, na katerega se sklicuje prosilec, predstavlja že pogoj za pridobitev licence za opravljanje z VNC, ta licenca pa je bila prosilcu razkrita, zato ni jasno, kaj naj bi v zvezi s tem certifikatom dokazovala sporna dokumentacija. Prav tako ni nikjer predpisano, da bi izvajalci tehničnega varovanja »morali zagotoviti rezervno delovanje VNC«, in zlasti ne, da bi bila »sicer pogodba o zasebnem varovanju lahko neveljavna«. Takšnih pogojev in pravnih posledic, o katerih špekulira prosilec, veljavni predpisi ne določajo, in prosilec iz tega razloga zanje tudi ni uspel navesti ustrezne pravne podlage. Na podlagi zakonske domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS pa je po mnenju prosilca izpolnjen tudi tretji pogoj poslovne skrivnosti, in sicer je stranski udeleženec v danih okoliščinah razumno ukrepal, da vsebino te dokumentacije ohrani kot poslovno skrivnost. Že v predmetni ponudbi, nato pa v postopku pred organom in IP, je predložil Sklep. Z namenom, da se ponudbena dokumentacija ohrani kot poslovna skrivnost, pa se je stranski udeleženec tudi vključil v postopek pred organom in IP, zato ne more biti nobenega dvoma, da je ukrepal razumno za ohranitev predmetnih podatkov kot poslovno skrivnost. Na podlagi navedenega je tako prepričan, da sporna dokumentacija, ki primarno niti ni informacija javnega značaja, ustreza (tudi) izjemi poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar prosilec vanjo nima vpogleda in je organ dostop do nje upravičeno zavrnil. Ob upoštevanju, da prosilec v pritožbi ni uspel navesti nobenih prepričljivih razlogov, zakaj bi bilo treba izjemo poslovne skrivnosti pri tej dokumentaciji spregledati, oziroma ni navedel dejstev, ki bi narekovala drugačno odločitev, IP pa je dolžan pritožbo preizkusiti v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa le glede bistvenih kršitev pravil postopka in pravilne uporabe materialnega prava, je treba po mnenju stranskega udeleženca pritožbo zavrniti v celoti. Glede izjav o referencah pa je navedel, da stališče prosilca, da so podatki o referencah javni, drži le deloma, saj so javni le podatki o referencah, katerih naročnik ima status javnega naročnika (ne pa tudi podatki o referencah zasebnih naročnikov, npr. sklep DRK št. 018-025/2022). Za razkritje izjav o referencah tako prosilec nima interesa, če pa ta izjava vsebuje podatke o referencah javnih naročnikov, pa so ti podatki že javno objavljeni in jih lahko prosilec prosto preveri na spletu.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Prvostopenjsko odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec odločbo organa izpodbija v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do obrazcev ESPD in certifikata o licenci št. 2510-64/2009/18 za družbo ..., ter izjav o referencah.

IP nadalje ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ s predmetnimi dokumenti, razpolaga, saj jih je IP tudi posredoval.

IP ugotavlja tudi, da gre v obravnavanem primeru za zavezanca po ZDIJZ, ki je kot organ zavezan po 1. členu ZDIJZ, kar posledično pomeni, da je zavezan po ZDIJZ na področju celotnega svojega delovanje in da torej vsa dokumentacija, s katero razpolaga organ, predstavlja informacije javnega značaja. Odvisno pri dostopu do posameznih podatkov organa je zgolj, ali posamezen podatek predstavlja katero od izjem dostopa po ZDIJZ ali ne. Povedano drugače, vsled temu ni mogoče slediti navedbam stranskega udeleženca, da zahtevana dokumentacija nima narave informacije javnega značaja. IP zaključuje, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.

Ker je organ zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje do izjeme poslovne skrivnosti.

Izjema varstva poslovne skrivnosti

Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Navedeno pomeni, da se dostop do dokumentov, nastalih po uveljavitvi ZPosS, presoja po ZPosS, dostop do dokumentov, nastalih pred uveljavitvijo tega zakona, pa po določbah 39. in 40. člena ZGD-1. Upoštevaje te določbe se tako IP v nadaljevanju opredeljuje do posameznih zahtevanih dokumentov.

Certifikat o licenci št. 2510-64/2009/18

Gre za dokument, ki je nastal pred uveljavitvijo ZPosS (december 2009), zato bi bilo treba v tem primeru pri presoji dostopa do dokumenta po ZDIJZ uporabiti določbe ZGD-1, vendar IP ugotavlja, da predstavlja predmetni certifikat dokument, ki ga je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve. Gre torej za dokument, ki ga je izdal državni organ in ga ni ustvaril poslovni subjekt, družba .... Upoštevaje navedeno gotovo že po naravi dokumenta ni mogoče govoriti o podatkih, ki predstavljajo poslovno skrivnost te družbe, bodisi po subjektivnem bodisi po objektivnem kriteriju poslovne skrivnost iz 39. člena ZGD-1.[8] Polet tega pa licenca za opravljanje z VNC izkazuje dovoljenje za opravljanje nalog zasebnega varovanja, ki jo gospodarskim družbam ali samostojnim podjetnikom ob izpolnjevanju pogojev s certifikatom o licenci podeli Ministrstvo za notranje zadeve.

IP ugotavlja še, da iz Seznama imetnikov licenc, objavljenega na spletnih straneh Sektorja za zasebno varstvo in občinska redarstva, MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE DIREKTORAT ZA POLICIJO IN DRUGE VARNOSTNE NALOGE,[9] izhajajo podatki o številki in predmetu te licence ter seveda tudi subjektu, ki mu je bil certifikat izdan. Povedano drugače, zahtevani so podatki o izdanem certifikatu so dejansko že javno dostopni. ZZasV-1 namreč v 77. členu določa vsebino evidence imetnikov licenc, pri čemer določa kot javno dostopne podatke o nazivu firme, številki in vrsti veljavne licence - to so torej javni podatki, ki se objavijo na spletnih straneh pristojnega organa.

Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da predmetni certifikat ne predstavlja poslovne skrivnosti družbe …, kar pomeni, da IP v tem delu ni sledil navedbam stranskega udeleženca in organa ter je pritožbi prosilca ugodil.

Obrazec ESPD

Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD)[10] nadomešča različne obrazce, ki so jih države članice EU oziroma javni naročniki uporabljali v preteklosti, zato gospodarski subjekti lažje dostopajo do čezmejnih postopkov oddaje javnih naročil. ESPD je lastna izjava in se uporablja kot predhodni dokaz, da gospodarski subjekt izpolnjuje zahtevane pogoje za sodelovanje, ki jih ureja 76. člena ZJN-3 in da zanj ne obstajajo razlogi za izključitev, ki jih ureja 75. člen ZJN-3.[11]

Gre torej za obrazec, ki ga je družba …, izpolnila v zvezi s predmetnim javnim naročilom kot morebitni podizvajalec. Obrazci so nastali po uveljavitvi ZPosS, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do določbe 2. člena tega zakona.

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[12], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Upoštevaje navedeno se presoja IP glede zahtevanih informacij osredotoča na vidike obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost.

IP po vpogledu v obrazce ugotavlja, da predmetni podatki niso takšne narave, da bi predstavljali »tržno vrednosto« družbe …. Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[13]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Podatki iz obrazca ESPD namreč ne predstavljajo podatkov, iz katerih bi izhajalo neko strokovno znanje, izkušnje ali poslovne informacije družbe …, in katerih razkritje bi povzročilo škodo znanstvenemu ali tehničnemu potencialu, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti, d.d.. Obrazec namreč obsega:

- podatke o nazivu, kratkem opisu naročila in referenčni številki spisa naročnika;

- podatke o samem gospodarskem subjektu, ki so javno dostopni (naziv, e-naslov, sedež, spletni naslov, ID za DDV, matična št., telefonska št.), in posamezne podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke (kar IP utemeljuje v nadaljevanju);

- odgovore z »DA« ali »NE« na vprašanja, ali je javno naročilo pridržano, ali je gospodarski subjekt mikro, malo ali srednje podjetje, ali sodeluje pri postopku oddaje javnega naročila skupaj z drugimi subjekti, o uporabi zmogljivosti drugih subjektov, o podizvajalcih, katerih zmogljivosti gospodarski subjekt ne uporablja, pa tudi glede razlogov za izključitev in pogojev za sodelovanje

- navedbe vloge v skupini in subjektov, ki sodelujejo v postopku javnega naročila.

Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da gre za javno dostopne podatke ali zgolj splošne podatke o družbi …, povezane z oddajo predmetnega javnega naročila, stranski udeleženec pa se do teh podatkov sicer ni v ničemer konkretno opredelil z vidika tržne vrednosti in škode, ki bi lahko nastala z razkritjem. Po oceni IP namreč ne gre za poslovne informacije, katerih razkritje bi lahko poslovnemu subjektu povzročilo dejansko ali tudi potencialno škodo.

Ker morajo biti pogoji za poslovno skrivnost po drugem odstavku 2. člena ZPosS podani kumulativno, se IP do drugih kriterijev za poslovno skrivnost ne opredeljuje. IP namreč ocenjuje, da niso izpolnjene vse zahteve, ki morajo biti podane kumulativno, da je posamezen podatek lahko opredeljen kot poslovna skrivnost, zato ugotavlja, da poslovna skrivnost pri predmetnem obrazcu ESPD ni izkazana.

Ob navedenem IP poudarja, da z uveljavitvijo določb ZPosS ne zadostuje pisno izražena volja, da se določeni podatki poslovnega subjekta ohranijo kot poslovna skrivnost, ampak morajo podatki med drugim zadostiti standardu »tržne vrednosti«.

Izjave o referencah

Organ je IP predložil štiri reference. IP ugotavlja, da gre za reference pravnih oseb javnega prava, zavezanih po 1. členu ZDIJZ, izdane za stranskega udeleženca v zvezi s predmetnim javnim naročilom. Ker gre za dokumente subjektov javnega prava v zvezi s porabo javnih sredstev, po oceni IP teh dokumentov ni mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Poleg tega pa IP ugotavlja še, da so ti dokumenti prosto dostopni tudi po določbah ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker predstavljajo podatke o izpolnjevanju razpisnih pogojev izbranega ponudnika in porabi javnih sredstev.

Po uradni dolžnosti pa IP ugotavlja še, da obsegajo izjave o referencah določene osebne podatke, do česar pa se opredeljuje v nadaljevanju.

Ob vsem navedenem pa IP poudarja še, da ni mogoče slediti utemeljevanju stranskega udeleženca o poslovni skrivnosti predmetnih dokumentov, ki temelji na poslovni skrivnosti same Pogodbe. Povedano drugače, ne glede na to, da so s Pogodbo urejeni pogoji, ki so jih določili zasebni subjekti, ti podatki pa so navedeni in materializirani v sporni dokumentaciji, zato zanje velja enako kot za samo pogodbo z družbo …, se presoja poslovne skrivnosti opravi za vsako vrsto podatkov posebej, v vsaki posamezni zadevi posebej.

Kot že navedeno, posamezni zahtevani dokumenti obsegajo osebne podatke, zato se IP opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov[14], ki jo je izpostavil že organ. Ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1[15] (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da podatki o imenu in priimku posamezne fizične osebe, datumu njegovega rojstva, naslovu bivališča, naslovu e-pošte, telefonski številki, podpisu ter funkciji/delovnem mestu/položaju nedvomno predstavljajo osebne podatke.

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti namreč nedvomno pomeni obdelavo osebnih podatkov). Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Izhajajoč iz navedenih pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, pritožbenih navedb in vpogleda v predmetne dokumente IP ugotavlja:

• Zakonito podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov funkcionarjev in javnih uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ, in sicer 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi slednje se namreč dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani). Tako v presojanih dokumentih niso varovani podatki o imenih in priimkih funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev, njihovi funkciji oziroma delovnem mestu in podpisih.
• Niso varovani podatki o imenu, priimku in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije[16] in Zakona o sodnem registru[17].
• Podatki o službeni telefonski številki in službenem naslovu e-pošte niso prosto dostopni, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[18] Če subjekt objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne. IP je tako v obravnavnem primeru naložil organu, da prekrije telefonske številke in naslove e-pošte kontaktnih osebah naročnikov v izjavah o referencah, ki v skladu z navedenim niso prosto dostopni.
• IP ni našel pravne podlage za razkritje drugih osebnih podatkov, kot so podatki o podpisniku obrazca ESPD, ker ne gre za podatke zakonitega zastopnika družbe, pa tudi drugih osebnih podatkov predsednika in članov uprave ter nadzornega sveta družbe …, z vidika načelo sorazmernosti obdelave osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov.

Drugih izjem od dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjevala pa jih nista niti organ niti stranski udeleženec.

V zvezi s sklicevanjem stranskega udeleženca na odločitev IP v odločbi št. 090-86/2022 pa IP poudarja, da vsaka odločitev IP temelji na posameznem primeru, torej dejstvih posameznega primera in dokumentaciji tega primera. Ob tem IP poudarja, da narava dokumenta, ki je bil predmet presoje IP v zadevi št. 090-86/2022, ni identična zahtevanim dokumentom v obravnavanem primeru, niti ne gre za identično situacijo.

V zvezi z odločitvami DRK, ki jih je izpostavil prosilec in stranski udeleženec, pa IP poudarja, da se pristojnosti DRK in IP razlikujejo. DRK pri presoji posamezne zadeve ne izhaja iz določb ZDIJZ in torej pravice dostopa do informacij javnega značaja. Kot izhaja tudi iz sodne prakse, je postopek po ZDIJZ samostojen postopek, ločen od postopka javnega naročanja po ZJN-3, pri katerem se odloča od primera do primera.[19]

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca ugodil v delu, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil in odločil v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varstva osebnih podatkov in ne varstva poslovne skrivnosti), kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[20] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 22/19.

[2] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17,  22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21.

[3] Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22 in 74/22.

[4] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo in 177/20.

[5] Uradni list RS, 17/11.

[6] Npr. odločba IP, št. 090-210/2021 z dne 16. 12. 2021.

[7] B. Leskovec, Poslovna skrivnost po ZJN-3, Pravna praksa, št. 33, 2019, str. 6 – 8.

[8] Izhajajoč iz člena 39 ZGD-1 je ugotoviti, da je zakon razlikoval dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi so se podatki šteli za poslovno skrivnost. Prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1 pa sta nadalje določala, da družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost. Upoštevati pa je treba tudi določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, v skladu s katerimi se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

[9] https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-notranje-zadeve/o-ministrstvu/direktorat-za-policijo-in-druge-varnostne-naloge/sektor-za-zasebno-varstvo-in-obcinska-redarstva/

[10] Predpisan z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/7 z dne 5. januarja 2016 o določitvi standardnega obrazca za enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (UL L št. 3 z dne 6. 1. 2016, str. 16).

[11] https://www.enarocanje.si/espd/

[12] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[13] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[14] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[15] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20.

[16] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[17] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.

[18] Npr. odločba IP št. št. 090-119/2015 in št. 090-267/2017. Tako tudi mnenje MJU, dostopno na:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Transparentnost/Pravna-mnenja-MJU/Ostala-mnenja/44ccbf0b06/Elektronski_naslovi_stevilke_mnenje_MJU.pdf

[19] Npr. sodba Upravnega sodišča št. II U 374/2018-23.

[20] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16,  30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.