Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
| sl | Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - Ministrstvo za javno upravo

+ -
Datum: 24.06.2022
Številka: 090-24/2022
Kategorije: Javna naročila, Poslovna skrivnost

POVZETEK:

Prosilci so zahtevali dostop do celotne ponudbe in ponudbene dokumentacije, ki jo je na javnem naročilu oddal izbrani ponudnik, ter celotno komunikacijo med naročnikom in izbranim ponudnikom v fazi pregleda in oddaje ponudb. Organ je zahtevo delno zavrnil zaradi poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da med naročnikom in izbranim ponudnikom v fazi pregleda in oddaje ponudb ni bilo medsebojne korespondence, zato je pritožbo v tem delu zavrnil. Pritožbi je ugodil v delu, ki se nanaša na poslovno skrivnost, saj zahtevana dokumentacija ne more imeti te oznake, ker se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. Gre za prosto dostopne podatke na podlagi določb 35. člena ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da so prosilci zahtevali podatke, ki so bili glede na predmetno javno naročilo relevantni pri presoji organa, ko je odločal o izbiri ponudbe, ne nazadnje pa so tudi izrecno navedeni kot dokumenti, ki jih je moral stranski udeleženec kot ponudnik predložiti v okviru dokazovanja izpolnjevanja razpisnih pogojev.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-24/2022/10

Datum: 24. 6. 2022

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilci), ki jih zastopa ..., z dne 20. 12. 2021, zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-151/2021/8 z dne 15. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožbi prosilcev z dne 20. 12. 2021 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za javno upravo, št. 090-151/2021/8 z dne 15. 12. 2021, v tč. 1.2. prva in druga alineja ter v tč. 1.3. izreka delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopij posredovati (še) naslednje dokumente izbranega ponudnika za izvedbo javnega naročila »»Izvajanje storitev protivlomnega in požarnega varovanja, reševanja oseb iz dvigal ter fizičnega varovanja v objektih v upravljanju Ministrstva za javno upravo««, št. JN003811/2021, in sicer:
  • ESPD enaročanje galekom, na način, da so v dokumentu vidni tudi vsi podatki za izvedbo storitev določene vrste na strani 9;
  • ESPD galekom, na način, da so v dokumentu vidni tudi vsi podatki v odseku »Za naročila storitev: izvedba storitev določene vrste«;
  • Licenca Galekom v celoti;
  • Licenca Protect Infra d.o.o. v celoti;
  • Licenca Telekom Slovenije d.d. v celoti;
  • Pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja, izdano s strani Uprave RS za zaščito in reševanje, št. 8450-122/2013-30 – DGZR z dne 20. 1. 2021, na način, da v dokumentu prekrije osebna imena varnostnikov v 2. točki izreka;
  • Certifikat ISO 9001 v celoti;
  • Certifikat 50518:2013 z dne 15. 4. 2021 v celoti;
  • Certifikat 50518:13 z dne 28. 10. 2019 v celoti;
  • Certifikat z dne 11. 7. 2012 v celoti;
  • Certifikat z dne 17. 8. 2020 v celoti;
  • Certifikat EN 50518/2013 z dne 22. 10. 2019 v celoti;
  • Potrdila o prijavi podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti z dne 15. 6. 2016, 4. 10. 2018 in 9. 11. 2018 na način, da v njih prekrije vse podatke o posameznih zavarovancih;
  • Tri pooblastila za preverjanje podatkov MJU z dne 23. 7. 2021 (o službeni izkaznici), na način, da v njih prekrije ime in priimek, datum in kraj rojstva, EMŠO, naslov prebivališča ter lastnoročni podpis fizične osebe;
  • Pooblastili za preverjanje podatkov MJU glede izpolnjevanja znanja tujega jezika z dne 23. 7. 2021 in spričevala preverjanih, na način, da na pooblastilih prekrije imena in priimke, EMŠO in naslov, na spričevalih pa ime in priimek, datum, kraj, občino in državo rojstva, šolsko leto, končni uspeh ter vse ocene, razen predmeta angleški jezik;
  • Pooblastilo za preverjanje iz kazenske evidence za fizične osebe z dne 23. 7. 2021, na način, da prekrije ime in priimek, EMŠO, državljanstvo ter podpis fizične osebe;
  • Pooblastilo za preverjanje iz kazenske evidence za fizične osebe z dne 15. 7. 2021, na način, da prekrije ime in priimek, EMŠO, državljanstvo ter podpis fizične osebe;
  • Pooblastilo za preverjanje iz kazenske evidence za gospodarski subjekt z dne 15. 7. 2021 v celoti;
  • Podatki o plačilni sposobnosti z dne 23. 7. 2021, na način, da v dokumentih prekrije podatke o imenu, priimku, delovnem mestu in podpisu fizičnih oseb pod »Pripravila« in »Odgovorna oseba«;
  • Pooblastilo za preverjanje podatkov MJU pri ZPIZ (skupaj z izjavo) z dne 23. 7. 2021 v celoti;
  • Pogodba s Protect infra d.o.o., varnostni inženiring d.o.o. (podizvajalec), na način, da v 8. členu prekrije ime, priimek, telefonsko številko in e-naslov odgovornih oseb naročnika in izvajalca;
  • Pogodba s Telekom Slovenije d.d. (podizvajalec), na način, da v 10. členu prekrije ime, priimek in e-naslov fizičnih oseb ter v 5. členu vse e-naslove;
  • BON AJPES z dne 23. 7. 2021, na način, da v dokumentu prekrije podatke o imenu, priimku, delovnem mestu in podpisu fizičnih oseb pod »Pripravila« in »Odgovorna oseba«;
  • Predložene reference, na način, da v njih prekrije podatke kontaktnih oseb pri naročniku posameznega referenčnega posla;
  • Zavarovalna polica za zavarovanje poklicne odgovornosti, št. OD40102664323, na način, da prekrije ime in priimek zaposlene osebe v zavarovalnici;
  • Zavarovalna polica, št. 511-0267155, na način, da prekrije ime in priimek zaposlene osebe v zavarovalnici.

 

  1. Pritožba prosilcev z dne 20. 12. 2021 se v delu, v katerem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke v skladu s prejšnjo točko tega izreka ter v delu, ki se nanaša na korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom v fazi oddaje predmetnega javnega naročila, zavrne.

 

  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilci so 8. 11. 2021 na organ naslovili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Želeli so prejeti celotno ponudbo in ponudbeno dokumentacijo, ki jo je na javnem naročilu »Izvajanje storitev protivlomnega in požarnega varovanja, reševanja oseb iz dvigal ter fizičnega varovanja v objektih v upravljanju Ministrstva za javno upravo«, razdeljenem na Sklop 1: Tehnično varovanje in reševanje oseb iz dvigal na celotnem območju Republike Slovenije, Sklop 2: Fizično varovanje na območju zahodne Slovenije in Sklop 3: Fizično varovanje na območju vzhodne Slovenije, oddal izbrani ponudnik VAROVANJE GALEKOM družba za varovanje, d.o.o. Prosilci so zahtevali tudi posredovanje vse korespondence med izbranim ponudnikom in organom v fazi pregleda in oddaje ponudb ter pogodbo, ki jo je organ po pravnomočnosti odločitve o oddaji predmetnega naročila, sklenil z izbranim ponudnikom.

 

Organ je z odločbo, št. 090-151/2021/8 z dne 15. 12. 2021, zahtevi delno ugodil. Prosilcem je odobril dostop do dokumentov ponudnik_ESPD-5xml, potrdilo o oddaji ponudbe, priloge A, B, C (sklenjene pogodbe) ter predračun sklop 1, 2, 3 (1.1. točka izreka); zaradi varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti je prosilcu omogočil delni dostop do dokumentov ESPD enaročanje galekom, ESPD galekom, ESPD protect infra, ESPD Telekom Slovenije, potrdilo o nekaznovanosti, potrdilo o kazenski evidenci, zavarovanje za resnost ponudbe, parafirana pogodba, parafirane tehnične specifikacije, sklenjena pogodba, ponudbeni predračun za sklop 1, ponudbeni predračun za sklop 2, ponudbeni predračun za sklop 3, priloga 1b – priloge Teh.spec_.pdf sklenjene pogodbe, sklep o določitvi poslovne skrivnosti (1.2. točka izreka); zaradi poslovne skrivnosti je v celoti zavrnil dostop do dokumentov Licenca Galekom, Licenca Protect Infra d.o.o., Licenca Telekom Slovenije d.d., Pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja, izdano s strani Uprave RS za zaščito in reševanje, št. 8450-122/2013-30 – DGZR z dne 20. 1. 2021, Certifikat ISO 9001, Certifikat 50518:2013 z dne 15. 4. 2021, Certifikat 50518:13 z dne 28. 10. 2019, Certifikat z dne 11. 7. 2012, Certifikat EN 50518/2013 z dne 22. 10. 2019, Potrdila o prijavi podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti z dne 15. 6. 2016, 4. 10. 2018 in 9. 11. 2018, tri pooblastila za preverjanje podatkov MJU z dne 23. 7. 2021, pooblastili za preverjanje podatkov MJU glede izpolnjevanja znanja tujega jezika z dne 23. 7. 2021 in spričevala preverjanih, pooblastilo za preverjanje iz kazenske evidence za fizične osebe z dne 23. 7. 2021, pooblastilo za preverjanje iz kazenske evidence za fizične osebe z dne 15. 7. 2021, pooblastilo za preverjanje iz kazenske evidence za gospodarski subjekt z dne 15. 7. 2021, Certifikat z dne 17. 8. 2020, pooblastilo za preverjanje podatkov MJU pri ZPIZ, Pogodba s Protect infra d.o.o., varnostni inženiring d.o.o. (podizvajalec), Pogodba s Telekom Slovenije d.d. (podizvajalec), S.BON za Varovanje Galekom, d.o.o., predložene reference, zavarovalna polica za zavarovanje poklicne odgovornosti, št. OD40102664323, zavarovalna polica, št. 511-0267155 (1.3. točka izreka). Organ je še odločil, da posebni stroški v postopku niso nastali (2. točka izreka). Organ je v postopek pritegnil tudi stranskega udeleženca, tj. izbranega ponudnika. V postopku je ugotavljal, ali posamezni dokumenti oz. njihovi deli predstavljajo izjeme od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in pri tem navajal 3. točko (varstvo osebnih podatkov), 2. točko (varstvo poslovne skrivnosti) in 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je kot izjema določen osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja njihovo varstvo, in se pri tem skliceval na Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Ugotovil je, da dokumenti vsebujejo osebne podatke v skladu z ZVOP-1, zato je uporabil institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in na dokumentih prekril varovane osebne podatke. Glede izkazovanja obstoja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo določa podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, je organ citiral 39. člen Zakona o gospodarskih družbah, in navedel, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek). Ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek). Organ je prosilcem v celoti ugodil dostop do dokumenta »predračun sklop 1, 2, 3«, ker gre za podatke o ceni na enoto, ceni za celotno predvideno količino in skupni ponudbeni ceni, ki so zajeti v drugem odstavku 35. člena ZJN-3 in je bil dokument kot tak razkrit že na javnem odpiranju. Organ je ugotovil, da so bili omenjeni podatki določeni kot pogoj predmetnega javnega naročila in kot merilo ocenjevanja, zato predstavljajo podatke, ki so po zakonu javni in ne morejo biti varovani kot poslovna skrivnost. Prav tako ne morejo biti poslovna skrivnost podatki iz dokumentov ponudnik_ESPD-5xml, potrdilo o oddaji ponudbe ter priloge A, B, C (sklenjene pogodbe), ki vsebuje zaveze glede pogodbene obdelave osebnih podatkov. Organ je ugotovil, da dokumenti, in sicer ESPD enaročanje galekom, ESPD galekom, ESPD protect infra, ESPD Telekom Slovenije, potrdila o nekaznovanosti, potrdilo o kazenski evidenci, zavarovanje za resnost ponudbe, parafirana pogodba, parafirane tehnične specifikacije in sklenjena pogodba, vsebujejo varovane osebne podatke. Na naštetih dokumentih je prekril telefonske številke, rojstne podatke, naslove stalnih prebivališč, podpise in elektronske naslove javnih uslužbencev. Pri dokumentih ponudbeni predračun sklop 1, ponudbeni predračun sklop 2, ponudbeni predračun sklop 3 vsebujejo poslovno skrivnost, zato je organ prekril posamezne kalkulacije ponudnika, vidne pa so ostale končne vrednosti na dokumentih ponudbeni predračun sklop 1, ponudbeni predračun sklop 2, ponudbeni predračun sklop 3, saj je naročnik v zvezi z razhajanji med podatki ravnal v skladu z razpisno dokumentacijo in kot relevantne štel podatke iz dokumentov ponudbeni predračun sklop 1, ponudbeni predračun sklop 2, ponudbeni predračun sklop 3. Pri dokumentih ESPD Galekom, ESPD Protect infra, ESPD enaročanje Galekom in Priloga 1b – priloge Teh.specf_.pdf je organ prekril pogodbene vrednosti, kalkulacije in načrte izvedbe, saj je podatke štel kot poslovna skrivnost izvajalca in njegovih pogodbenih strank. Izbrani ponudnik je s sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 29. 12. 2020 določil, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost (subjektivni kriterij). Organ je za dokumente, in sicer Pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja, izdano s strani Uprave RS za zaščito in reševanje, št. 8450-122/2013-30 – DGZR z dne 20. 1. 2021, Certifikat ISO 9001, Certifikat 50518:2013 z dne 15. 4. 2021, Certifikat 50518:13 z dne 28. 10. 2019, Certifikat z dne 11. 7. 2012, Certifikat EN 50518/2013 z dne 22. 10. 2019, Potrdila o prijavi podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti z dne 15. 6. 2016, 4. 10. 2018 in 9. 11. 2018, tri pooblastila za preverjanje podatkov MJU z dne 23. 7. 2021, pooblastili za preverjanje podatkov MJU glede izpolnjevanja znanja tujega jezika z dne 23. 7. 2021 in spričevala preverjanih, pooblastilo za preverjanje iz kazenske evidence za fizične osebe z dne 23. 7. 2021, pooblastilo za preverjanje iz kazenske evidence za fizične osebe z dne 15. 7. 2021, pooblastilo za preverjanje iz kazenske evidence za gospodarski subjekt z dne 15. 7. 2021, Certifikat z dne 17. 8. 2020, pooblastilo za preverjanje podatkov MJU pri ZPIZ, Pogodba s Protect infra d.o.o., varnostni inženiring d.o.o. (podizvajalec), Pogodba s Telekom Slovenije d.d. (podizvajalec), S.BON za Varovanje Galekom, d.o.o., predložene reference, Zavarovalna polica za zavarovanje poklicne odgovornosti, št. OD40102664323, Zavarovalna polica, št. 511-0267155, ugotovil, da bi razkritje podatkov ponudnika in njegovih podizvajalcev povzročilo škodo pri njihovem nadaljnjem poslovanju in da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij; drugi odstavek 39. člena ZGD-1).

 

Prosilci so 20. 12. 2021 zoper zavrnilni del odločbe organa, št. 090-151/2021/8 z dne 15. 12. 2021 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložili pritožbo. Menili so, da naziv ponudnika in podizvajalcev oz. oseb, na katere kapacitete se ponudnik sklicuje kot gospodarski subjekt, ki je oddal ponudbo, ne morejo biti prekriti kot poslovna skrivnost. Dejstvo je, da izbrani ponudnik sam ni izpolnjeval zahtev iz razpisa, zato je v ponudbi nominiral podizvajalce in se skliceval na kapacitete drugih subjektov, ki pa jih sedaj očitno ne želi razkriti. Ker je s temi subjekti izbrani ponudnik izpolnil razpisne pogoje, ti podatki ne morejo biti poslovna skrivnost. Zakon o poslovni skrivnosti v tretjem odstavku 2. člena določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. Upoštevajoč drugi odstavek 35. člena ZJN-3 so v ponudbi javni podatki: specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Prosilci so v pritožbi navedli tudi prakso Državne revizijske komisije glede javnih podatkov in z njo utemeljeval javnost vseh podatkov, določenih v drugem odstavku 35. člena ZJN-3 (odločba, št. 018-117/2019-6), javnost imen ponudbenih partnerjev izbranega ponudnika in podizvajalcev (sklep, št. 018-050/2011-4), javnost referenc iz pridobljenih poslov v postopkih oddaje javnih naročil (sklep, št. 018-139/06-33-1556 in št. 018-046/2010-9), javnost obrazcev, ki jih v okviru razpisne dokumentacije naročnik pripravi in objavi na Portalu javnih naročil in jih ponudnik zgolj podpiše in žigosa (sklep, št. 018-142/2015-16), javnost specifikacije predmeta naročila (št. 018-117/2019-6), javnost pozivov naročnika izbranemu ponudniku na dopolnitev in pojasnilo ponudbe (sklep, št. 018-117/2019-6). Prosilci so menili, da je organ ravnal napačno tudi pri tem, ko ni omogočil dostopa do ponudnikovega celotnega ESPD obrazca, iz katerega bi bilo razvidno, kdo je podizvajalec in kdo subjekt, na katerega kapacitete se izbrani ponudnik sklicuje, saj je s temi gospodarskimi subjekti izbrani ponudnik izpolnil razpisne pogoje. Prosilci so izpostavili, da se organ sploh ni opredelil do korespondence med naročnikom in izbranim ponudnikom v fazi oddaje javnega naročila, ki jo je tudi zahteval. Iz odločitev Državne revizijske komisije je razvidno, da so pozivi naročnika izbranemu ponudniku javni, prav tako odgovori na pozive. Iz javno objavljene sklenjene pogodbe, št. C3130-21-338810 z dne 22. 11. 2021, izhaja, da ima ta šest prilog, ki so njen sestavni del. Ker vse priloge niso javno objavljene, so prosilci vztrajali, da jim organ posreduje tudi vse priloge k pogodbi. Iz same pogodbe je razvidno, da so priloge k njej sledeči dokumenti: Priloga A, Priloga B, Priloga C, Priloga št. 1 (tehnične specifikacije), Priloga št. 2 (ponudbeni predračuni), Priloga št. 3 (ESPD obrazec). Prosilci so zahtevali tudi osnutek pogodbe, ki ga je parafiral izbrani ponudnik, in podpisano pogodbo (objavljena na Portalu javnih naročil na povezavi https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_pogodbe=199239&id_obrazec=401514), saj osnutek, ki je objavljen v razpisu, po ZJN-3 ne sme odstopati od podpisane pogodbe. Če je organ kot naročnik v Pogodbo vključil gospodarske subjekte, ki niso bili navedeni v ponudbi, je iz tega razloga pogodba nična. Prosilci so menili, da organ ne želi razkriti podatkov, ker so bili očitno nekateri gospodarski subjekti nominirani v pogodbi oz. v njenih prilogah, čeprav se ponudnik nanje ni skliceval v svoji ponudbi. Prosilci so vztrajali, da se jim razkrijejo vsi ESPD obrazci, razen osebnih podatkov. V ESPD obrazcu so podatki o izpolnjevanju naročnikovih zahtev, ki so bile oblikovane kot pogoj, tj. element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen in je izključne narave. Zavarovanje za resnost ponudbe je bil pogoj za sodelovanje in sestavni del razpisa. Tehnične specifikacije in ponudbeni predračuni za sklop 1, 2 in 3 so javni po 35. členu ZJN-3 in podatki, ki so po zakonu javni, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Glede dostopa do ponudbenih predračunov za sklop 1, sklop 2 in sklop 3 se prosilec ni strinjal z organom, da je prekril posamezne kalkulacije ponudnika. Da je organ nekatere podatke štel za javne nekatere pa ne, ne more vplivati na javnost ponudbenega predračuna, posebej še, ker so prosilci mnenja, da ravnanje naročnika ni bilo zakonito in te podatke potrebujejo, da bi to dokazali. Prav tako so prosilci menili, da bi organ moral spregledati oznako zaupnosti pri prekrivanju pogodbene vrednosti, kalkulacije, načrti izvedbe pri dokumentih ESPD Galekom, ESPD Protect Infra, ESPD enaročanje Galekom in Priloga 1b – priloge Teh.spec_.pdf, saj gre za podatke, javne po zakonu. Za vse dokumente, ki jih je organ naštel v točki 1.3. izreka izpodbijane odločbe, so prosilci navedli, da so bili zahtevani podatki in dokumenti pogoj v razpisu za izvedbo del, zato ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Prav tako noben od dokumentov ne izpolnjuje pogojev za določitev poslovne skrivnosti, saj ne zajemajo nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije. Vsi dokumenti so bili pogoj za sodelovanje na javnem razpisu. Prosilci so predlagali, da pritožbeni organ pritožbi ugodi v celoti.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 090-151/2021 z dne 25. 1. 2022, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je 17. 2. 2022 organ pozval, naj v pritožbenem postopku predloži celotno dokumentacijo, ki so jo zahtevali prosilci v zahtevi z dne 8. 11. 2021, a je organ dostop do nje zavrnil, kot izhaja iz 1.2. in 1.3. točke izreka izpodbijane odločbe. Organ je 22. 2. 2022 v spletno odložišče velikih datotek odložil pripravljene mape z zahtevanimi dokumenti. Posebej je označil podatke, dostop do katerih je z izpodbijano odločbo zavrnil. Posredoval je tudi dopis stranskega udeleženca z dne 24. 11. 2021 in sklep o določitvi poslovne skrivnosti družbe Varovanje Galekom, d.o.o., z dne 29. 12. 2020.

 

IP je na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP z dopisom, št. 090-24/2022/2 z dne 17. 2. 2022, o pritožbi seznanil stranskega udeleženca, družbo Varovanje Galekom, d.o.o., saj iz spisovne dokumentacije ni bilo razvidno, da bi to storil že organ prve stopnje. Stranski udeleženec do izdaje te odločbe na pritožbo ni odgovoril.

 

IP je 25. 2. 2022 na organ naslovil dodatni poziv, št. 090-24/2022/8, še za posredovanje korespondence med naročnikom in izbranim ponudnikom. Organ je z dopisom, št. 090-151/2021/15 z dne 1. 3. 2022, odgovoril, da med naročnikom in izvajalcem ni bilo medsebojne elektronske korespondence.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilcev kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem so jo prosilci izpodbijali, in v mejah njihovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. V posredovanih dokumentih je organ posebej označil podatke, dostop do katerih je z izpodbijano odločbo zavrnil. V predmetnem postopku po ZDIJZ se zahtevani dokumenti nanašajo na ponudbo in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika v zvezi z javnim naročilom »Izvajanje storitev protivlomnega in požarnega varovanja, reševanja oseb iz dvigal ter fizičnega varovanja v objektih v upravljanju Ministrstva za javno upravo« (Portal javnih naročil, št. JN003811/2021). Prosilci so se pritožili zoper tč. 1.2. in tč. 1.3. izreka izpodbijane odločbe, kjer je organ (delno) zavrnil dostop do varovanih osebnih podatkov oz. do podatkov, ki so označeni kot poslovna skrivnost, ter da organ ni odločil o zahtevi glede korespondence med naročnikom in izbranim ponudnikom. Prosilci so izrecno navedli, da se ne pritožujejo zoper prekrite osebne podatke, zato se IP glede dostopa do prekritih osebnih podatkov ni opredelil.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, (1) ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko je prosilcem delno (1.2. točka izreka izpodbijane odločbe) oz. v celoti (1.3. izreka izpodbijane odločbe) zavrnil dostop do posameznih dokumentov zaradi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in (2) ali je organ prosilcem posredoval vse zahtevane dokumente, tj. tudi korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom.

 

  1. Glede izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo poslovne skrivnosti)

 

Po navedeni izjemi se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21; v nadaljnjem besedilu ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS), ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da je bila razpisna dokumentacija oddana po uveljavitvi ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS in ne ZGD-1 (določbe 39. in 40. člena, ki so veljave pred uveljavitvijo ZPosS), kot je to storil organ. Zgolj za posamezne dokumente, ki so datirani pred uveljavitvijo ZPosS, je IP upošteval določbe 39. in 40. člena ZGD-1.

 

Pojem poslovne skrivnosti po prvem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

  • je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
  • ima tržno vrednost;
  • imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (drugi odstavek). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek).

 

Iz navedene definicije izhaja, da so poslovna skrivnost tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona (EVA: 2017-2130-0032, št. 00726-16/2018/6 z dne 10. 1. 2019)[1], je poslovna skrivnost strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Organ se v izpodbijani odločbi ni izrecno opredelil do vprašanja, ali so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene, saj je svojo odločitev o varovanju poslovne skrivnosti v popolnosti oprl na predhodno veljavne določbe ZGD-1, kot so veljale do sprejetja ZPosS. Izbrani ponudnik je vse dokumente priložil v postopku izvedbe javnega naročila, ki se je začel po datumu sprejetja ZPosS, zato za celotno dokumentacijo velja ZPosS, razen za posamezne dokumente, ki so nastali pred uveljavitvijo ZPosS. Izbrani ponudnik je poslovno skrivnost sicer izkazoval s sprejetim sklepom o določitvi poslovne skrivnosti.

 

Pri obravnavani zadevi je treba upoštevati, da je poslovna skrivnost stranskega udeleženca presežena s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Tako kot predhodno ZGD-1 (tretji odstavek 39. člena) tudi ZPosS (tretji odstavek 2. člena) določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. Temu sledi tudi IP in dodaja, da gre za t. i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na razkritje katerih volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Na podlagi teh določb se namreč dovoli dostop do podatka, če gre za podatke, ki so po zakonu javni, in za odločitev o prostem dostopu obstoj poslovne skrivnosti sploh ni bistven. Če gre ob upoštevanju tretjega odstavka 2. člena ZPosS za javne podatke, to pomeni, da za te podatke, ne glede na to, da jih pravni subjekt opredeli kot poslovno skrivnost, izjema poslovne skrivnosti opredeljena v določbi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne pride v poštev.

 

Kadar prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v ZJN-3, tako kot tudi v obravnavanem primeru, IP presoja tudi, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-3. ZJN-3 ureja zaupnost v določbah člena 35. Skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 so vselej javni naslednji podatki, in sicer specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

 

Ker gre v obravnavanem primeru za dokumente izbranega ponudnika, je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v določenih primerih (primeri iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), ki pa v obravnavanem primeru niso podani. Tako za poslovno skrivnost v postopkih javnega naročanja ni mogoče določiti tistih podatkov iz predložene ponudbe, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj je na podlagi ocene organa, da je ponudnik izpolnjeval vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. Kot je zapisalo tudi sodišče v sodbi, št. I U 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019, »kolikor bi namreč ponudba ne izpolnjevala pogojev oz. meril, določenih v razpisni dokumentaciji, bi morala biti izločena. To pa pomeni, da gre tudi za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev oz. meril javnega naročila, s tem v zvezi pa tudi do porabe javnega denarja oz. javnih sredstev«.

 

Pri presoji dostopa do dokumentov iz točk 1.2. in 1.3. izreka izpodbijane odločbe je IP upošteval zahteve iz razpisne dokumentacije »Navodila gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe za javno naročilo po odprtem postopku z oznako ODVAR-8/2021, št. 4300-20/2021/4 z dne 24. 5. 2021«, in ugotovil, da gre za podatke, ki so bili glede na predmetno javno naročilo relevantni pri presoji organa, ko je odločal o izbiri ponudbe, ne nazadnje pa so tudi izrecno navedeni kot dokumenti, ki jih je moral stranski udeleženec kot ponudnik predložiti v okviru dokazovanja izpolnjevanja razpisnih pogojev. IP pritrjuje navedbam prosilcev v pritožbi, da podatki o izpolnjevanju pogojev predstavljajo javni del ponudbe, saj se le tako javnosti zagotavlja možnost preverjanja, ali je bila izbrana ponudba primerna, pravilna in popolna. Javni del ponudbe tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo.

 

IP je s pregledom posredovane dokumentacije in izrecno označenih prekritih delov, ugotovil, da je organ v celoti razkril dokumente s podatki, ki so javni že po drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Tako je prosilcem ugodil glede dostopa do ponudnikovega celotnega ESPD obrazca (ponudnik_ESPD-5xml), potrdila o oddaji ponudbe, predračunov za sklop 1, 2 in 3 (predračun sklop 1, 2, 3) ter treh prilog k sklenjeni pogodbi (priloga A, priloga B in priloga C), kar je navedel tudi v izpodbijani odločbi (tč. 1.1. izreka). Prosilcem je omogočil tudi (delni) dostop do prilog k sklenjeni pogodbi (priloga 1 – tehnične specifikacije, priloga 2 – ponudbeni predračun in priloga 3 – ESPD obrazec), pri čemer je IP ugotovil, da je v prilogi 1 prekril zgolj varovane osebne podatke (parafo), ki niso predmet pritožbenega postopka, zaradi obstoja poslovne skrivnosti pa je v prilogi 2 pri podatkih o referencah prekril datum izvedbe storitev in njihovo vrednost (preostali prekriti podatki so osebni podatki) ter v prilogi 3 prekril posamezno ceno na mesec brez DDV in posamezno ceno glede na število mesecev z DDV. Glede prekrivanja podatkov v prilogi 3 je IP sledil stališču organa, da je šlo za posamezne izračune, narejene s strani ponudnika, ki jih organ kot naročnik pri izbiri ponudnika ni upošteval, kar je razvidno tudi iz razpisne dokumentacije. Pod točko 11.2.1 Obrazec »Predračun – skupna ponudbena vrednost« in obrazec »Ponudbeni predračun« je zapisano, da se šteje, da ponudnik ponuja vrednosti, kot bodo vpisane v obrazcu »Ponudbeni predračun«, ki je predložen v razdelku »Dokumenti«, del »Ostale priloge«. Na to je opozoril tudi organ v izpodbijani odločbi. Prav tako je organ prosilcem omogočil dostop do parafirane pogodbe, kot tudi sklenjene pogodbe (sklenjena pogodba je sicer dostopna tudi na spletni strani https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_pogodbe=199239&id_obrazec=401514), pri čemer je prekril zgolj lastnoročne podpise, ker je menil, da gre za varovane osebne podatke, kar pa ni predmet tega pritožbenega postopka. Organ je prosilcem posredoval tudi dokument »Zavarovanje za resnost ponudbe«, na katerem je kot varovani osebni podatek prekril podpis uslužbenca banke.

 

Glede sledečih dokumentov je IP sledil pritožbi prosilcev, da so bili vsi dokumenti oz. informacije pogoj za sodelovanje na javnem razpisu. Tako je pri dokumentih »ESPD enaročanje galekom« in »ESPD galekom« IP ugotovil, da gre za obrazce, ki predstavljajo Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila. S temi obrazci se je v obravnavanem primeru izkazovalo izpolnjevanje pogojev ponudnika in vsakega partnerja v skupni ponudbi ter za vsakega podizvajalca. Izpolnjen Obrazec »ESPD« je bil zahtevan že pod točko 8 razpisne dokumentacije kot sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V razpisni dokumentaciji pod točko 9.1.4 Tehnični pogoji oziroma sposobnost, podtočka 2, je zahtevano, da mora biti v primeru, če  ponudnik odda ponudbo hkrati za sklop 1, sklop 2 in sklop 3, referenca oziroma reference po vrsti in vsebini primerljive s predmetnim naročilom, ki vključuje storitve sklopov 1, 2 in 3 (izvajanje storitev protivlomnega, požarnega in fizičnega varovanja), pri čemer mora biti vsaj ena referenca v obsegu najmanj 400.000,00 EUR brez DDV. Ker so v razpisni dokumentaciji zahtevani podatki tako o obdobju izvajanja storitve kot vrednost referenčnega posla, gre za prosto dostopne podatke na podlagi določb 35. člena ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Licenca Galekom

 

Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, točka 9.1.2 Pogoji oziroma ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, mora imeti ponudnik veljavno licenco za varovanje ljudi in premoženja, ki jo izda Ministrstvo za notranje zadeve, v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju. Pri navedeni licenci gre torej za podatke, ki so javni na podlagi določb 35. člena ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Podatki na dokumentu so prosto dostopni, saj so tudi v evidenci, ki jo v ta namen vodi Ministrstvo za notranje zadeve in je objavljena na uradni spletni strani Ministrstva za notranje zadeve[2].

 

Licenca Protect Infra d.o.o. in Licenca Telekom Slovenije d.d.

 

V točki 9.1.4 Tehnični pogoji oziroma sposobnost, Za sklop 1, podtočka 3 razpisne dokumentacije je določeno, da mora imeti ponudnik veljavno licenco za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom, ki jo izda Ministrstvo za notranje zadeve, v skladu z ZZasV-1, ali pogodbo o zagotavljanju uporabe varnostno-nadzornega centra ter veljavno licenco njegovega lastnika za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom. Pri navedenih licencah gre za podatke, ki so javni na podlagi določb 35. člena ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Podatki o licenci so tudi v evidenci, ki je objavljena na uradni spletni strani Ministrstva za notranje zadeve. Kot je zapisano v točki 11.4.2 Ponudba s podizvajalci razpisne dokumentacije, pa mora ponudnik za posameznega podizvajalca priložiti enaka dokazila za izpolnjevanje pogojev, kot je določeno pri posameznem pogoju, kot jih mora priložiti zase.

 

Pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja, izdano s strani Uprave RS za zaščito in reševanje, št. 8450-122/2013-30 – DGZR z dne 20. 1. 2021

 

Iz razpisne dokumentacije, točka 9.1.2 Pogoji oziroma ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, podtočka 3, je razvidno, da mora imeti ponudnik tudi pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja, izdano s strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: URSZR), skladno s Pravilnikom o požarnem varovanju (Uradni list RS, št. 107/07 in 92/10). Navedeni dokument je dostopen na podlagi določb 35. člena ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker dokument vsebuje tudi imena in priimke fizičnih oseb, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga, je IP odločil, da jih mora organ prekriti.

 

Vsi priloženi certifikati

 

V razpisni dokumentaciji v točki 9.1.4 Tehnični pogoji oziroma sposobnost, podtočka 4, je določeno, da mora imeti ponudnik veljaven certifikat pooblaščene institucije o skladnosti s standardom SIST EN 50518, ki ga izda priglašeni certifikacijski organ za primarni in nadomestni VNC. Po pravilih iz razpisne dokumentacije »11.4.2 Ponudba s podizvajalci« je določeno, da v primeru, da bo gospodarski subjekt pri izvedbi naročila sodeloval s podizvajalci, mora v ponudbi navesti vse prijavljene podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje. Prav tako je zapisano, da mora ponudnik za posameznega podizvajalca priložiti enaka dokazila za izpolnjevanje pogojev, kot je določeno pri posameznem pogoju, kot jih mora priložiti zase, razen pri pogojih, kjer so že predvidena dokazila, ki jih mora podizvajalec predložiti. Zato so javni podatki na podlagi 35. člena ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ tudi certifikati podizvajalcev.

 

Potrdila o prijavi podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti z dne 15. 6. 2016, 4. 10. 2018 in 9. 11. 2018

 

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da mora ponudnik za izvedbo javnega naročila razpolagati z določenim kadrom (točka 9.1.5 Kadrovski pogoji oziroma sposobnost). Zato so potrdila o prijavi, ki izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev, informacije javnega značaja. Z vidika načela sorazmernosti obdelave osebnih podatkov je IP v zvezi s temi potrdili odločil, da mora organ v njih prekriti vse podatke, na podlagi katerih so kadri določeni oziroma določljivi. Organ mora torej prekriti vse podatke o posameznem zavarovancu. Zahteva organa kot naročnika se namreč nanaša na ustrezno število operativnih delavcev in ne na konkretne posameznike.

 

Tri pooblastila za preverjanje podatkov MJU z dne 23. 7. 2021 (o službeni izkaznici)

 

Konkretna pooblastila so morala biti priložena razpisni dokumentaciji, saj se z njo izkazuje strokovna usposobljenost in izpolnjevanje pogojev za opravljanje nalog zasebnega varovanja. Ker se zahteva organa kot naročnika ne nanaša na konkretnega posameznika, je IP skladno z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov odločil, da mora organ pri dokumentih prekriti ime in priimek, datum in kraj rojstva, EMŠO, naslov prebivališča ter lastnoročni podpis fizične osebe.

 

Pooblastili za preverjanje podatkov MJU glede izpolnjevanja znanja tujega jezika z dne 23. 7. 2021 in spričevala preverjanih

 

Glede kadrovskih pogojev je v razpisni dokumentaciji določeno, da morajo imeti vsi prijavljeni kadri (varnostniki), ki bodo opravljali delo v poslovnem času uporabnika za lokacijo Kotnikova ulica 6, Ljubljana, znanje angleškega jezika stopnje vsaj A1. Izjava kadra s pooblastilom je del razpisne dokumentacije, zato so dokumenti javni na podlagi 35. člena ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Skladno z načelom sorazmernosti pri obdelavi osebnih podatkov je IP odločil, da se na dokumentih prekrijejo podatki o imenu in priimku, EMŠO in naslov. Na spričevalih preverjanih mora organ prekriti ime in priimek, datum, kraj, občino in državo rojstva, šolsko leto, končni uspeh ter vse ocene, razen predmeta angleški jezik.

 

Pooblastila za preverjanje iz kazenske evidence za fizične osebe oz. gospodarski subjekt z dne 23. 7. 2021 in z dne 15. 7. 2021

 

V razpisni dokumentaciji (točka 9.1.1 Razlogi za izključitev) je določeno, da bo naročnik izključil gospodarski subjekt v primeru obstoja kateregakoli od v tej točki navedenih primerov. Med njimi je tudi izrečena pravnomočna sodba gospodarskemu subjektu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem. Dokument je nujen za izpolnjevanje razpisnih pogojev, zato je javen na podlagi 35. člena ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri pooblastilih za preverjanje iz kazenske evidence za fizične osebe mora organ zaradi varstva osebnih podatkov prekriti ime in priimek, EMŠO, državljanstvo ter podpis fizične osebe.

 

Pooblastilo za preverjanje podatkov MJU pri ZPIZ (skupaj z izjavo) z dne 23. 7. 2021

 

V točki »10. Merilo« razpisne dokumentacije je določeno, da je merilo ekonomsko najugodnejša ponudba, ki z upoštevanjem cene in meril, ki se nanašajo na kakovost ter socialne vidike, predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Med drugim se pri izračunu uporabita tudi podatka o deležu zaposlenih mladih in deležu zaposlenih starejših, ki sta podatka, ki se dokazujeta z izjavo izvajalca ter uradnimi podatki, pridobljenimi od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zato sta dokumenta prosto dostopna na podlagi 35. člena ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Pogodba s Protect infra d.o.o., varnostni inženiring d.o.o. (podizvajalec)

 

Upoštevajoč zahteve in pogoje predmetnega javnega naročila, je IP ugotovil, da gre za podatke po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1, ki so prosto dostopni, kot to določata 35. člena ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi varstva osebnih podatkov mora organ v dokumentu prekriti podatke (ime, priimek, telefonsko številko, e-naslov) odgovornih oseb naročnika in izvajalca v 8. členu.

 

Pogodba s Telekom Slovenije d.d. (podizvajalec)

 

Upoštevajoč zahteve in pogoje predmetnega javnega naročila, je IP ugotovil, da gre za podatke po tretjem odstavku 2. člena ZPosS, ki so prosto dostopni, kot to določata 35. člena ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi varstva osebnih podatkov mora organ v dokumentu prekriti v 5. členu e-naslove, v 10. členu ime, priimek, e-naslov fizičnih oseb.

 

S.BON za Varovanje Galekom, d.o.o.

 

V razpisni dokumentaciji je prav tako zahtevana predložitev S.BON-1 obrazca, saj mora ponudnik izkazati bonitetno oceno (točka 9.1.3 Ekonomski in finančni položaj). Dokument mora organ posredovati na način, da v njem zaradi varstva osebnih podatkov prekrije podatke o imenu, priimku, delovnem mestu in podpisu fizičnih oseb pod »Pripravila« in »Odgovorna oseba«.

 

Predložene reference

 

Po stališču IP so reference, vedno javne, kadar predstavljajo izpolnjevanje enega izmed razpisnih pogojev javnega naročila. Razpisna dokumentacija v točki 9.1.4 Tehnični pogoji oziroma sposobnost, v podtočkah 1 in 2, zahteva, da so reference po vrsti in vsebini primerljive s predmetnim naročilom, ki vključuje storitve sklopov 1, 2 in 3 (izvajanje storitev protivlomnega, požarnega in fizičnega varovanja), pri čemer mora biti vsaj ena referenca v obsegu najmanj 400.000,00 EUR brez DDV. To pa pomeni, da tudi predložitev referenc v predmetnem postopku javnega naročanja dokazuje izpolnjevanje pogojev tega javnega naročila oz. podatek, ki vpliva na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril in je po zakonu javen[3]. Zahtevane reference predstavljajo torej izpolnjevanje pogojev razpisne dokumentacije, zato so prosto dostopne na podlagi 35. člena ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi varstva osebnih podatkov mora organ v dokumentih prekriti podatke (ime, priimek, telefonsko številko, e-naslov) kontaktnih oseb pri naročniku posameznega referenčnega posla.

 

Zavarovalna polica za zavarovanje poklicne odgovornosti, št. OD40102664323

 

V razpisni dokumentaciji v točki 9.1.2 Pogoji oziroma ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, podtočka 2, je določeno, da mora imeti ponudnik sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku varnostnih storitev ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem zasebnega varovanja, za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti nižja od 42.000,00 EUR za posamezni zavarovalni primer oziroma 84.000,00 EUR za vse zavarovalne primere v posameznem letu (15. člen ZZasV-1). Ker gre za izpolnjevanje razpisnih pogojev, je navedeni dokument javen na podlagi 35. člena ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker dokument vsebuje tudi ime in priimke zaposlene osebe pri zavarovalnici, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga, je IP odločil, da mora organ te podatke na dokumentu prekriti.

 

Zavarovalna polica, št. 511-0267155

 

Glede ponudbe s podizvajalci je v točki »11.4.2 Ponudba s podizvajalci« določeno, da mora podizvajalec, ki bo v ponudbi za posamezen sklop nastopal kot izvajalec teh storitev, izpolnjevati pogoje iz 9.1.2 teh navodil. Med njimi je tudi pogoj sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo, zato je predmetna zavarovalna polica podizvajalca javna na podlagi 35. člena ZJN-3 in 1. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker dokument vsebuje tudi ime in priimke zaposlene osebe pri zavarovalnici, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga, je IP odločil, da mora organ te podatke na dokumentu prekriti.

 

Pri posameznih zgoraj naštetih dokumentih je IP upoštevajoč definicijo osebnega podatka po členu 4(1), zakonitost obdelave osebnih podatkov po členu 6(1) ter načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov[4], sklenil, da za razkritje posameznih osebnih podatkov ni podane pravne podlage, zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V členu 4(1) navedena uredba določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. V členu 6(1) je urejena splošna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, in sicer privolitev, kadar ne gre za izvajanje javnih nalog (točka (a)), sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), zakon (točka (c)), zaščita življenjskih interesov (točka (d)), izvajanje javne naloge (točka (e) v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1), zakoniti interesi, za katere si prizadeva upravljavec (točka (f)). Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«).

 

  1. Glede dokumentov o medsebojni komunikaciji

 

Glede pritožbene navedbe, da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do zahtevane korespondence med naročnikom in izbranim ponudnikom, je IP v tem delu dopolnil ugotovitveni postopek. Po pregledu odloženih datotek je IP ugotovil, da med njimi ni korespondence med naročnikom in izbranim ponudnikom. Ni dvoma, da je prosilec v zahtevi z dne 8. 11. 2021 zahteval tudi posredovanje vse korespondence med izbranim ponudnikom in organom v fazi pregleda in oddaje ponudb, glede dostopa do nje pa vztrajal tudi v pritožbi. Zato je IP na organ naslovil dodatni poziv za dostavo navedene korespondence. IP je prejel odgovor, da med naročnikom in izvajalcem ni bilo medsebojne korespondence. Ker IP ni imel razloga, da bi dvomil v navedbe organa, da dokumenti o medsebojni komunikaciji ne obstajajo, je pritožbo prosilcev v tem delu zavrnil kot neutemeljeno.

 

Glede pritožbenih navedb, da zahtevane podatke prosilci potrebujejo za dokazovanje nezakonitosti dela organa, IP dodaja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Na dostop do podatkov po ZDIJZ tako ne morejo vplivati razlogi, zakaj prosilci te podatke potrebujejo. Tovrstne pritožbene navedbe so neutemeljene, saj je za sam dostop pomembna le ocena, ali je informacija prosto dostopna vsem prosilcem ali ne. Na to pa, kot že rečeno, ne morejo vplivati posebne okoliščine konkretnih prosilcev.

 

IP je zaključil, da odločitev organa v tč. 1.2. prva in druga alineja ter v tč. 1.3. izreka izpodbijane odločbe ni bila pravilna. Organ je na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilcev delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v tem delu odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu (obstoj dokumentov o medsebojni komunikaciji med naročnikom in izbranim ponudnikom in glede prekritih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilcev zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (dokumenti ne obstajajo), kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Lužar, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 

[1] Predlog Zakona o poslovni skrivnosti – prva obravnava je dostopen na spletni strani Državnega zbora RS https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/2182e7ecac975e7067c1697b75a3e8af59d8efdbd4e4a33b9399469bf8c24a23.

[2] https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-notranje-zadeve/o-ministrstvu/direktorat-za-policijo-in-druge-varnostne-naloge/sektor-za-zasebno-varstvo-in-obcinska-redarstva/ (maj 2022).

[3] Tako upravnosodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1647/2017-29, I U 1613/2009-32, IV U 4/2017-11.

[4] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016; Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 127, 23. 5. 2018).