prosilec - Ministrstvo za javno upravo

Številka: 090-34/2026/6

Datum: 17. 2. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po svetovalki informacijske pooblaščenke mag. Vanji Zrimšek, po pooblastilu št. 100-4/2013/111 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 25. 1. 2026, zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-129/2025-7  3130 z dne 19. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 25. 1. 2026 zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, št. 090-129/2025-7  3130           z dne 19. 1. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 16. 12. 2026 na organ naslovil zahtevo v kateri je zahteval podatke o oddaji in namenu oddaje zemljišč št. 360/203, 360/204, 360/282, 360/281, 360/61.63.64, vse. k. o. 2176 Blejska Dobrava. V zahtevi je navedel, da naj bi se na teh zemljiščih izvajala pridobitna dejavnost. Ta zemljišča posedujejo Savske elektrarne, ki so nekatera zemljišča oddala v uporabo fizičnim ali pravnim osebam. Prosilca zanima ali je mogoče tolmačiti namero Savskih elektrarn, da odda ta zemljišča, kot informacijo javnega značaja. Mnenja je, da gre za strategijo (1. odstavek, 2. točka, 10. člena ZDIJZ) upravljanja s presežnimi zemljišči, ki bi morala biti javno dostopna kot informacija javnega značaja in objavljena na svetovnem spletu. Ker Savske elektrarne tega niso storile, ampak na skrivaj oddale nekatere od teh zemljišč fizičnim ali pravnim osebam, je to dodaten prekršek - favoriziranje svojih ljudi.

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-129/2025-7  3130 z dne 19. 1. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V obrazložitvi je pojasnil, da ne razpolaga z nobenimi podatki oziroma dokumenti, ki so predmet zahteve. Pojasnil je, da gre za nepremičnine, katerih lastnik je gospodarska družba Savske elektrarne in ne za nepremičnine, ki bi bile v lasti Republike Slovenije. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 –  uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSPDSLS-1) ne ureja premoženja v lasti gospodarskih družb, temveč zgolj v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Glede na navedeno je zahtevo prosilca zavrnil.

(3) Organ je dne 25. 1. 2026 zoper izpodbijano odločbo prejel pritožbo, v kateri je  prosilec navedel, da izpodbijana odločba temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju (neizkazan obstoj nerazpolaganja). Obrazložitev organa o nerazpolaganju z dokumentom je pavšalna in ne izkazuje, da je organ res izvedel konkretno in preverljivo poizvedbo v svojih evidencah, dokumentnem sistemu in morebitnih spisih, ki bi se lahko nanašali na morebitno korespondenco med organom in gospodarsko družbo; morebitna mnenja, pojasnila, pozive in usmeritve; dopise in prijave, ki bi se nanašale na navedene parcele oziroma njihovo uporabo ter morebitne nadzore ali druge aktivnosti v povezavi s predmetom zahteve. Prosilec je navedel, da mora organ trditev, da ne razpolaga z dokumenti, izkazati z jasno navedbo, v kateri evidenci in v kateri dokumentni sistem je organ preveril ter kdo je preverjanje opravil. Ker to v izpodbijani odločbi ni izkazano, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

(4) Prosilec je v pritožbi še navedel, da  je organ napačno zožil predmet zahteve, saj se zahteva ni nanašala zgolj na »pogodbe o oddaji zemljišč«, temveč tudi na informacijo, komu so bila zemljišča oddana in za kakšen namen. Takšna dokumentacija je lahko evidentirana tudi v obliki uradnih zaznamkov, dopisov ali drugih listin, s katerimi bi organ lahko razpolagal. Prosilec je mnenja, da se organ do tega dela zahteve ni opredelil.

(5) Prosilec je v pritožbi pojasnil, da so Savske elektrarne zavezanec po ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom države, organ pa je to dejstvo spregledal. Zgolj navedba, da so »parcele v lasti gospodarske družbe«, sama po sebi ne more biti razlog, da se zahteva zavrne brez dodatnih pojasnil. Izpostavil je, da je v tem primeru potrebno zahtevo odstopiti pristojnemu zavezancu oziroma prosilca preusmeriti na zavezanca, ki z dokumenti razpolaga.

(6) Prosilec je v pritožbi predlagal, da IP izpodbijano odločbo odpravi in organu naloži, da o zahtevi ponovno odloči in izvede popolno preverjanje razpolaganja z dokumentacijo, oziroma da zahtevo, kjer z dokumenti organ razpolaga, reši z delnim dostopom in posredovanjem dokumentacije. V kolikor organ z dokumenti dejansko ne razpolaga, je predlagal, da mu IP naloži, da v ponovljenem postopku to konkretno izkaže in pojasni ali je zahtevo potrebno odstopiti drugemu zavezancu po ZDIJZ oz. podatek pri katerem organu se dokumentacija nahaja.

(7) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, z dopisom št. 090-129/2025-12 z dne 28. 1. 2026 odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa:

(8) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca in mu jih je posledično dolžan predložiti.

(10) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

- organ mora z njo razpolagati in

- nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Prosilec ima glede na navedeno, po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

(12) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja  nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

(13) V zvezi z reševanjem predmetne pritožbe je IP s pozivom št. 090-34/2026/4 z dne 3. 2. 2026 organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki so predmet zahteve in sicer dokumente  iz katerih je razvidno, komu so se oddala zemljišča št. 360/204, 360/282, 360/281, 360/61, 360/62, 360/63 in 360/64. vse k.o. 2176 Blejska Dobrava. Glede na dejstvo, da se v spisovni dokumentaciji nahaja odgovor Direktorata za stvarno premoženje z dne 12. 1. 2026 iz katerega izhaja, da se organ do nepremičnin, ki so predmet zahteve, ne more opredeljevati, ga je IP pozval naj se jasno in izrecno opredeli ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga ali ne.  V kolikor organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ga je pozval naj pojasni na kakšen način je iskal zahtevane dokumente in predloži dokazila o tem.

(14) Organ je v dopisu št. 090-129/2025-17 z dne 12. 2. 2026 pojasnil, da je za vse nepremičnine, ki so predmet zahteve opravil vpogled v dve javni evidenci in sicer v elektronsko zemljiško knjigo iz katere je razvidno lastništvo, ter v aplikacijo Kataster nepremičnin pri Geodetski upravi RA. Za vse nepremičnine je nedvoumne razvidno, da sodijo v last gospodarske družbe Savske elektrarne d.o.o.. Organ ne razpolaga s podatki, kaj z nepremičninami v svoji lasti počne gospodarska družba, niti z dokumentacijo, ki bi beležila kakršnokoli ravnanje (v konkretnem primeru s strani prosilca glede oddaje naštetih v najem). Izrecno je potrdil, da Direktorat za stvarno premoženje ne razpolaga z najemnimi pogodbami gospodarske družbe Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o., s katerimi naj bi ta oddala v najem nepremičnine parc. št. 360/203, 360/2024, 360/282, 360/281, 360/61, 360/62, 360/63 in 360/64, vse k.o. 2176 Blejska Dobrava. Organ je pri tem pojasnil, da ne razpolaga z informacijami in dokumentacijo, ki se nanaša na pravne posle, ki jih sklepajo fizične in pravne osebe, ki so lastniki nepremičnin. Skladno z določbo 10. člena ZSPDSLS-1 organ ne razpolaga niti z informacijami, niti z dokumentacijo, ki se nanaša na pravne posle, ki jih sklepajo vsi drugi upravljavci nepremičnega premoženja, ki je v lasti države. Skladno s to določbo organ razpolaga le z informacijami in dokumentacijo, ki se nanaša na nepremično premoženje države v njegovem upravljanju ter informacije lahko na zahtevo, kadar so izpolnjeni zakonski pogoji, po ZDIJZ tudi pošlje. Organ je svoje aktivnosti v postopku zahteve prosilca po ZDIJZ zaključil z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo in kataster nepremičnin, na podlagi katerih je ugotovil, da gre za nepremično premoženje v lasti tretjih, to je družbe Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o., kar v okviru civilnega prava v pravnem prometu pomeni, da organ nepremičnin v lasti tretjih oseb, v najem ne more oddajati ter posledično tudi ne more razpolagati z dokumentacijo in informacijami glede izpostavljenih pravnih poslov tretjih oseb. Odgovoru je organ priložil še zaslonske slike iz elektronske evidence dokumentarnega gradiva Krpan, iz katerih je razvidno, da je organ vpogledal v vse zbirke (aktivno, tekočo in  stalno) in zaključil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(15) IP ugotavlja, da je organ ustrezno ugotovil dejansko stanje, saj je opravil ustrezne poizvedbe in v celoti obrazloženo pojasnil zakaj z določenimi dokumenti ne razpolaga. IP po pregledu spisovne dokumentacije in odgovora organa ne dvomi, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP tudi ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi lahko sklepal, da organ teh dokumentov prosilcu ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP.  Navedena ugotovitev pa pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.

(16) Glede pritožbenih navedb prosilca, da je organ napačno zožil predmet zahteve, saj se zahteva ni nanašala zgolj na »pogodbe o oddaji zemljišč«, temveč tudi na informacijo, komu so bila zemljišča oddana in za kakšen namen, IP pojasnjuje, da ZDIJZ prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovore na vprašanja oziroma podajati zahtevana pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente, da bi ugodili zahtevi prosilca. Ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da mora organ v primeru, ko razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja, takšne dokumente posredovati. IP pa kot je že zgoraj pojasnjeno, ne dvomi, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in da ne razpolaga z informacijami komu so bila zemljišča oddana in za kakšen namen. IP poudarja, da ima prosilec po ZDIJZ namreč pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

(17) Prosilec je v pritožbi predlagal, da v primeru, da organ z dokumenti ne razpolaga, naj zahtevo odstopi pristojnemu zavezancu oziroma prosilca preusmeri na zavezanca, ki z dokumenti razpolaga. IP ugotavlja, da v predmetni zadevi ni izključeno, da dokumenti, ki so predmet zahteve, morebiti obstajajo pri drugemu organu (npr. Savske elektrarne Ljubljana d. o. o.). Kot je IP že zgoraj pojasnil, je organ zavezanec za posredovanje javne informacije le, če s tako informacijo tudi dejansko razpolaga in ta informacija izhaja iz njegovega delovnega področja ter je v materializirani obliki, kar pomeni, da jo je prosilcu dolžan posredovati samo, če tako informacijo ima. Zavezanci po ZDIJZ so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti od drugih organov, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

(18) Glede na posebno naravo postopka po ZDIJZ je pravilneje, da organ, kadar z zahtevno informacijo ne razpolaga, pa ne ve, kateri organ je glede na njeno vsebino pristojen za njeno reševanje, namesto sklepa o zavrženju zaradi nepristojnosti (kot to določa četrti odstavek 64. člena ZUP), izda meritorno zavrnilno odločbo iz razloga neobstoja zahtevane informacije (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). IP v okviru pritožbenega postopka tako organu ne more odrediti odstopa zahteve po 20. členu ZDIJZ, saj po eni strani organ ne razpolaga z zanesljivimi informacijami, kateri organ bi z informacijami, ki jih prosilec zahteva, lahko razpolagal, po drugi strani pa IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka – navedeno stališče je podprto tudi z upravno sodno prakso, npr. sodbi I U 817/2015, I U 932/2015. To pomeni, da mora pristojni organ odločati v okviru postavljene zahteve prosilca in ugotavljati le, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti po kriterijih, kot jih je navedel prosilec, torej ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. Tako stališče je IP že večkrat zavzel v svojih odločbah npr. v odločbi št. 090-477/2025 z dne 23. 12. 2025 in št. 090-488/2025 z dne 24. 11. 2025.

(19) Prosilec je torej tisti, ki mora zahtevek za dostop do informacije javnega značaja nasloviti na organ, ki z zahtevano informacijo razpolaga. Pri tem IP poudarja, da ne gre za to, da organ teh dokumentov prosilcu ne želi posredovati, pač pa zgolj za to, da take informacije na podlagi ZDIJZ ni dolžan pridobiti pri organu, ki z informacijo ne razpolaga, pač pa je prosilec tisti, ki mora informacije poiskati in zahtevo nasloviti pri tistem (tistih) organu (organih), ki s tako informacijo dejansko razpolaga (razpolagajo). Takšno stališče izhaja iz sodbe Upravnega sodišča III U  opr. št. 109/2022-21 z dne  9. 11. 2022 (20. točka).

Sklepno

(20) V pritožbenem postopku je tako IP ugotovil, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Pritožba prosilca je neutemeljena, zato jo je treba na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(21) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(22) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Sara Rupar, dipl. pravnik (UN)                                                 

raziskovalka IP                                                                         

Informacijski pooblaščenec:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP