prosilec - Ministrstvo za infrastrukturo

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil več novinarskih vprašanj po ZMed, na katera je organ v določenem delu odgovarjal, nato pa posredoval odgovor, da vprašanja ne sodijo v delovno področje organa in da nanje ne bo odgovarjal. Prosilec se je zoper zavrnilni odgovor pritožil.  Organ je s sklepom pritožbo zavrgel kot nedovoljeno, zoper katerega se je prosilec ponovno pritožil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da  gre dejansko  za vprašanja, ki se nanašajo na zasebno sfero ministrice. Prosilec je več kot očitno vprašanja naslovil neposredno na ministrico in jo spraševal o njeni zasebni nepremičnini, zato IP ni imel utemeljenega razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da s tovrstnimi dokumenti organ ne razpolaga, zaradi česar pritožba prosilca ne more biti dovoljena. Prav tako se je IP strinjal z organom, da se vprašanja ne nanašajo na delovno področje organa, kar je procesna predpostavka, ko govorimo o informacijah za medije. Zakonodajalec je pritožbeni postopek po 45. členu ZMed predvidel zgolj in izključno takrat, ko odgovor na vprašanje izhaja iz že obstoječega dokumenta, ob predpostavki, da informacija sodi v delovno področje organa, če navedeni pogoji niso podani, kot je bilo to ugotovljeno v obravnavanem postopku, pritožba ni dovoljena. IP je pritožbo prosilca zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-299/2023/2

Datum: 18. 10. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 259. člena v povezavi s 1. odstavkom 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 8. 9. 2023 (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep št. 092-5/2023/2 z dne 22. 8. 2023, Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

O D L O Č B O :

1. Pritožba prosilca z dne 8. 9. 2023 zoper sklep Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo, št. 092-5/2023/2, z dne 22. 8. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je po elektronski poti na organ naslovil več novinarskih vprašanj, prvič dne 30. 6. 2023, in sicer kdo je omogočil priključek za vodo, preden je plačala komunalni prispevek MO Kranj, kot to morajo storiti vsi davkoplačevalci oziroma državljani Slovenije? Kakšna je odgovornost Komunale Kranj in MOK pri tem, da je lahko deležen ugodnosti, ki jo je sicer treba plačati s komunalnim prispevkom, oziroma jo opredeliti v zahtevi za plačilo komunalnega prispevka?

Organ je prosilcu dne 3. 7. 2023 posredoval odgovor. Prosilec je dne 4. 7. 2023 na ministrstvo ponovno posredoval elektronsko sporočilo, v katerem navaja, da je prejel dopis, ki nesporno dokazuje, da je bil vodovodni priključek na parcelo št. izveden kljub temu, da takrat komunalni prispevek za ta namen ni bil plačan. Organ mu je istega dne odgovoril, da so bile vse predpisane takse in vse javne dajatve, ki so bile v postopkih določene z odločbami s strani pristojnih organov, plačane.

Nadalje je prosilec dne 10. 7. 2023, 19. 7. 2023 in 1. 8. 2023 na organ oziroma na ministrico ponovno naslovil naslednja vprašanja:

-       Kdaj ste in kako ste od jaška z vodomerom, ki je na drugi lokaciji vaše parcele, napeljali vodo, ki teče iz pipe v internem jašku?

-       Kako ste se z vodo oskrbovali do zdaj, ker razpolagamo s podatki (zato jih preverjamo), da ste že do zdaj imeli vodo na parceli (zalivanje, umivanje ipd.)?

-       Kako je s kanalizacijo, ki je v svojem zahtevku niste navedli, ob bivalnem objektu pa nimate sanitarij /zasilnih/ ipd.?

-       Kam gredo odplake kakršnekoli vrste od vaše nepremičnine?

-       Kakšne dajatve torej glede odplak plačujete in komu in kako?

-       Ali se zavedate, da mora imeti vsak objekt urejeno odvajanje odpadnih vod ipd. in odplak in zakaj niste v svojem zahtevku za plačilo prispevka ob legalizaciji objekta označili, da nimate kanalizacije (oz. da jo boste priključili kasneje, kot je to možno). Navedel je še, da odgovor z dne 3. 7. 2023 po njegovi oceni ne pomeni odgovora na poslana vprašanja.

-        

Organ je prosilcu dne 9. 8. 2023 posredoval odgovor, da vprašanja ne sodijo v delovno področje organa in da nanje ne bo odgovarjal.

Zoper zgoraj navedeni odgovor organa je prosilec dne 9. 8. 2023 pri IP vložil pritožbo, ki jo je IP z dopisom z dne 10. 8. 2023, št. 092-109/2023/2 odstopil v preizkus organu.

Organ je s sklepom št. 092-5/2023/2 z dne 22. 8. 2023 pritožbo prosilca z dne 9. 8. 2023 zavrgel. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedel, da je skladno z 240. členom ZUP preizkusil, ali je pritožba dovoljena, ali jo je vložila upravičena oseba in ali je pravočasna. Po devetem odstavku 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Organ je ugotovil, da ne razpolaga z dokumentacijo, ki bi izkazovala odgovore na zastavljena vprašanja, saj se vprašanja nanašajo na zasebno sfero ministrice in eventualno na dokumente, ki sodijo v njeno zasebno sfero, s katerimi pa organ ne razpolaga. Navedeno pomeni, da tretji pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, ni izpolnjen, zato pritožba prosilca ni dovoljena. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ (in s tem tudi po ZMed), niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve (oz. postavitve novinarskega vprašanja) niso imeli. Organ je ob tem dodal, da tudi prvi pogoj ni izpolnjen, saj ti ne izvirajo iz delovnega področja organa. Organ opravlja naloge na področjih prometne infrastrukture in žičniških naprav, usmerjanja, koordinacije in povezovanja upravljavcev cest, razvoja vseevropskega prometnega omrežja v Republiki Sloveniji ter cestnega, železniškega, žičniškega, zračnega in pomorskega prometa, plovbe po celinskih vodah ter mednarodnih avtobusnih in železniških prevozov. Navedeno pomeni, da tudi prvi pogoj za obstoj informacije javnega značaja, da mora informacija izvirati iz delovnega področja organa, ni izpolnjen. Organ je zaključil, da pritožba ni dovoljena, ker odgovori na vprašanja ne izhajajo iz dokumentov, s katerimi bi organ razpolagal, niti ne izvirajo iz delovnega področja organa, zato jo je s sklepom zavrgel, na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP.

Prosilec je dne 8. 9. 2023 pri organu vložil pritožbo zoper sklep št. 092-5/2023/2 z dne 22. 8. 2023, v kateri je navedel, da ugotavlja v pritožbenem postopku, da prvostopenjski organ ni odločil zakonito in pravilno o pritožbi medija, ki ga pod imenom . Organ je poslal sklep fizični osebi,  ki ne obstaja. Pravilen naziv je v razvidu medijev Ministrstva za kulturo. Da je to organu jasno, dokazuje naslov prejemnika na poslani pošti, a je sklep v popolnem nasprotju s tem. Poudaril je, da se ne bi mogel pritožiti, to pa je lahko storil le odgovorni urednik medija, kot je naveden v razvidu medijev. Po mnenju prosilca je organ zgrešil že naslovnika oziroma dejanskega pritožnika, ki je vedno zastopnik pravne osebe in obenem medija, ki ima jasno ime in naziv in medija uradno sploh ni in zato je zavrnitev pritožbe nezakonita, nepravilna po obliki in vsebini. Nadalje je prosilec navedel, da je organ sam s sabo v nasprotju, ker je do določene faze postopka odgovarjal na vprašanja in to večkrat in to brez pripomb o nepristojnosti ipd. Ravno nasprotno: pod odgovore se je podpisovala tudi predstavnica ministrstva. Ko so pa vprašanja postala očitno neprijetna, je organ odtegnil odgovore. Po mnenju prosilca, naj bi organ s sklepom, da pritožba ni dovoljena, negiral svoja uradna dejanja, na podlagi katerih je medij postavil dodatna vprašanja. Iz odgovorov organa po uradni poti in s podpisom uradne zastopnice organa je namreč medij ugotovil, da so nekatere navedbe netočne, neresnične in da so odgovori zato nepopolni in pozval organ skladno z medijskim zakonom, da to popravi. Ker se forma vprašanj in vsebina in naslovnik v času od junija 2023 do zdaj nista spreminjala in je organ brez slehernega zapleta odgovore tudi nudil, je jasno, da je sprejel tako formo kot vsebino vprašanj in tudi način komuniciranja, ki zadeva najbolj odgovorno osebo ministrstva, ki je s svojimi podpisanimi odgovori to potrjevala in potrdila. Še več, vprašanja novinarjev v zvezi s to temo je komentirala sama za različne medije. Prosilec zaključuje, da je sklep o zavrženju pritožbe zmoten, tako po formi, ker organ ne pozna niti imena medija, ki je v javnem razvidu medijev, kot po vsebini, ker negira tisto, kar je počel od začetka: sprejel je svojo vlogo pri komuniciranju za ministrico in odgovarjal na vprašanja in to tudi sam potrjuje v sklepu, da pritožba ni dovoljena in torej prihaja v nasprotje sam s sabo.

Organ je pritožbo prosilca z dopisom z dne 27. 9. 203, št. 092-5/2023/5, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.  

Kdo je lahko prosilec po ZMed oziroma pravice medija?

Prvi očitek v pritožbi je, da je organ poslal sklep fizični osebi, ki ne obstaja. 

V 45. členu ZMed so opredeljene »informacije za medije«, v katerem je v drugem odstavku določeno, da posredovanje informacije za medije lahko zahteva medij. Definicija medija je urejena v prvem odstavku 2. člena ZMed[1], pri čemer je nadalje v 12. in 13. členu navedenega zakona določeno, da mora izdajatelj pred začetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu, zaradi vpisa v razvid in da mora ministrstvo medij vpisati v razvid, če so za to podani pogoji. Navedeno torej pomeni, da je lahko prosilec po ZMed zgolj medij, ki je vpisan v razvid medijev in da mora novinar, ko postavi vprašanje, vedno navesti tudi medij, za katerega dela, npr. samostojni novinar, ki ne navede medija, za katerega dela, se tako ne more sklicevati na 45. člen ZMed. Povedano drugače, če medij ni vpisan v slovenski razvid medijev, pomeni, da mu ne pripadajo pravice, ki so opredeljene v 45. čl. ZMed. V postopku po ZMed je torej vprašanje, ali je zahtevo postavil medij, procesna predpostavka. Če slednja ni izpolnjena oz. izkazana, organ ni dolžan odgovarjati na vprašanja po postopku po ZMed in lahko zahtevo zavrže.

Kot izhaja iz zahteve z dne 10. 7. 2023, naslovljene na/za …..Z vpogledom v razvid medijev IP ugotavlja, da medija z navedenimi podatki ni vpisanega v razvid medijev, saj iskalnik za podatke: »prikaže »ni podatka«, zato organ dejansko ni bil dolžan odgovarjati na vprašanja po ZMed, prosilcu pa ne pripadajo pravice, ki so opredeljene v 45. čl. ZMed.

Prosilec torej pri vložitvi zahteve po ZMed ni nastopal v imenu medija, ki bi bil vpisan v razvid medijev, zato je organ v tem smislu utemeljeno vročal sklep fizični osebi, ki je bila podpisana pod zahtevo. Po drugi strani pa iz sklepa izhaja, da je organ prosilca obravnaval kot medij (v razvidu medijev je vpisan kot), saj je na novinarska vprašanja v določenem obsegu odgovarjal, tudi na vprašanja z dne 10. 7. 2023, 19. 7. 2023 in 1. 8. 2023, ko je odgovoril, da vprašanja ne sodijo v delovno področje organa in da nanj ne bo odgovarjal, zoper katerega se je prosilec pritožil in je organ izdal sklep, ki je predmet preizkusa v tem pritožbenem postopku.

Glede na navedeno po oceni IP odločitev organa, da vroči izpodbijani sklep fizični osebi, ki je dejansko odgovorni urednik in odgovorna oseba medija, ni kršitev, ki bi vplivala na pravico prosilca, saj ni dvoma, da je prosilec odločitev organa prejel, zato je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena. Do zmote, ki jo očita prosilec, je namreč prišlo tudi zaradi nedoslednosti prosilca pri podpisovanju, ko je zastavljal vprašanja. Seveda je dolžnost organa, da preveri, ali je vprašanja postavil medij, ki je vpisan v razvid medijev in če bi bil organ povsem dosleden, mu na tako postavljena vprašanja po ZMed ne bi bilo treba odgovarjati. Vendar pa je način komuniciranja z mediji odvisen od vsakega organa posebej, zato gre v tem smislu za očitek, ki primarno izpostavlja nedoslednost prosilca in ne toliko organa, ki se je kljub vsemu, na vprašanja prosilca odzval.

Glede dovoljenosti pritožbe zoper zavrnilni odgovor po ZMed

V obravnavanem primeru nadalje ni dvoma, da je organ na vprašanja z dne 10. 7. 2023, 19. 7. 2023 in 1. 8. 2023, odgovoril dne 9. 8. 2023, da vprašanja ne sodijo v delovno področje organa in da nanj ne bo odgovarjal.

Gre torej za zavrnilni odgovor, zoper katerega je prosilec dne 9. 8. 2023 vložil pritožbo, ki pa je v skladu z 9. odstavkom 45. člena ZMed dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta.

V skladu z 240. členom ZUP je na strani organa prve stopnje, da preizkusi, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Organ je navedeni preizkus izvedel in pritožbo prosilca kot nedovoljeno z izpodbijanim sklepom zavrgel.

Pri vprašanju, ali je odločitev organa pravilna in zakonita, je torej treba ugotoviti, ali organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja, ki jih je zastavil prosilec in so navedena zgoraj.

Z vpogledom v predloženo komunikacijo se IP strinja z organom, da gre za vprašanja, ki se nanašajo na zasebno sfero ministrice. Prosilec je več kot očitno vprašanja naslovil neposredno na ministrico in jo spraševal o njeni zasebni nepremičnini (npr. Kako ste se z vodo oskrbovali do zdaj?, itd.), zato IP ni imel utemeljenega razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da s tovrstnimi dokumenti organ ne razpolaga, zaradi česar pritožba prosilca ne more biti dovoljena. Prav tako se IP strinja z organom, da se vprašanja ne nanašajo na delovno področje organa, kar je procesna predpostavka, ko govorimo o informacijah za medije.

Prosilec je navedel, da naj bi organ s sklepom, da pritožba ni dovoljena, negiral svoja uradna dejanja na podlagi katerih je medij postavil dodatna vprašanja, čemur pa IP ne more slediti. Pritožbeni postopek po ZMed je namreč vezan na obstoj dokumentov, zato primarna pravica medijev do odgovorov na vprašanja v pritožbenem postopku ni več varovana oziroma podana. To pomeni, da če tudi je prosilec morebiti  prejel odgovor organa, ki je bil izven njegovega delovnega področja, s tem ni pridobil pravice, da bi mu moral organ zagotoviti tudi tovrstne dokumente, ki so, kot rečeno, edini lahko predmet pritožbenega postopka po ZMed in morajo obstajati pri organu, da je pritožba dovoljena. IP se ne more in ne sme spuščati v komunikacijsko strategijo organa, zato tudi ni stvar IP, zakaj je pred tem prosilec določene informacije prejel, kot sam navaja.

IP ob tem poudarja, da je sicer ZMed širši glede samega dostopa, saj zajema tudi neobstoječe dokumente, kar pomeni, da mediji lahko zahtevajo informacijo, ki v času vložitve zahteve še ni ustvarjena, vendar vse le v okviru odgovora na vprašanje, ki je vezano na delovno področje organa, in za katerega organ sam presodi, kaj in v kakšnem obsegu bo odgovoril. Po ZMed je organ zavezan le, da je informacija resnična in celovita.

Kot rečeno, pa je zakonodajalec pritožbeni postopek po 45. členu ZMed predvidel zgolj in izključno takrat, ko odgovor na vprašanje izhaja iz že obstoječega dokumenta, ob predpostavki, da informacija sodi v delovno področje organa, če navedeni pogoji niso podani, kot je bilo to ugotovljeno v obravnavanem postopku, pritožba ni dovoljena.

Zaključek

Glede na zgoraj navedeno IP ugotavlja, da je bila pritožba prosilca sicer pravočasna in vložena po upravičeni osebi, vendar pa zahtevane informacije ne izhajajo iz dokumenta, s katerim bi organ razpolagal v času, ko je podal zavrnilni odgovor, zato pritožba prosilca ni dovoljena in jo je organ upravičeno s sklepom zavrgel. Organ ni dolžan niti nima pravne podlage zahtevati od ministrice, da predloži svoje osebne dokumente, ki se nanašajo na njeno zasebno nepremičnino, tega pa mu ne more naložiti niti IP v pritožbenem postopku.

Glede na navedeno je organ z izpodbijanim sklepom odločil pravilno, zato je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi prvega odstavka 259. člena v povezavi s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Mediji po tem zakonu so: časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin, s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti (podatki so objavljeni v Razvidu medijev).