prosilec - Ministrstvo za infrastrukturo

POVZETEK:

Prosilec je na podlagi ZDIJZ zahteval dostop do dokumentov pritožbenega postopka stranskega udeleženca glede odvzema licence za opravljanje prevoza potnikov in do dokumentacije povezane s slednjim. Organ je prosilcu omogočil dostop do kopije drugostopne odločbe, kopije dokazila o prevzemu navedene odločbe s strani stranskega udeleženca in z delnim dostopom zaradi varstva osebnih podatkov do kopije pritožbe stranskega udeleženca. IP je odločil o pritožbi stranskega udeleženca, pri čemer se je opredelil do ugovora stranskega udeleženca, da zahtevana informacija (pritožba stranskega udeleženca v upravnem postopku) ne sodi v delovno področje organa, saj gre za vlogo stranke v postopku in ne za pisanje organa. Pri tem je sprejel stališče, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da zavezanec z informacijo dejansko razpolaga in da jo je pridobil v zvezi z izvajanjem nalog oz. dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi, ni pa odločilno vprašanje, kdo je »originator« oz. avtor zahtevane informacije. V zvezi z obstojem izjeme varstva upravnega postopka je IP pritrdil organu, da gre pri predmetni dokumentaciji za podatke, ki so bili sicer sestavljeni oziroma pridobljeni zaradi upravnega postopka, vendar pa njegovo razkritje ne bi škodovalo njegovi izvedbi, saj je bil z izdajo in vročitvijo odločbe predmetni upravni postopek že končan, odločba je dokončna, zato niso izpolnjeni pogoji za obstoj te izjeme. Ker se je stranski udeleženec skliceval na to, da postopek ni pravnomočno zaključen in da bo sledil še obsežni dokazni postopek, se je IP opredelil tudi do obstoja izjeme varstva sodnega postopka in zaključil, da izjema po 8. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ ni podana. V zvezi z izjemo varstva osebnih podatkov je IP navedel, da je iz predpisov o varstvu osebnih podatkov razviden javni interes, da je javnost obveščena o sodni in upravni praksi, torej da sodišča in upravni organi tudi proaktivno objavljajo odločitve, ki jih sprejemajo v okviru svojega delovnega področja, zato ne drži stališče stranskega udeleženca, da dostop do odločitev organov sploh ne bi bil mogoč. Drži pa stališče stranskega udeleženca, da posamezniki ne smejo biti določljivi, zato je IP s prvo točko izreka svoje odločbe dopolnil izpodbijani sklep in odločbo in organu naložil, da dodatno prekrije še določene druge podatke, ki se nanašajo na določljivost predlaganih prič ter prekritje imen in priimkov avtorjev in naslovnikov dokaznih listin.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-345/2022/5

Datum: 6. 1. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe ... (v nadaljevanju stranski udeleženec), z dne 1. 12. 2022, zoper sklep in odločbo št. 090-36/2022/21 z dne 10. 11. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Ministrstva za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi stranskega udeleženca z dne 1. 12. 2022, se delno ugodi tako, da se sklep in odločba Ministrstva za infrastrukturo št. 090-36/2022/21 z dne 10. 11. 2022, v točki 3. f. na koncu dopolni z: »besedilo v 1. odstavku 12. strani od »vendar je,« do konca odstavka, besedilo drugega in tretjega odstavka 12. strani od »Bil je« do konca odstavka, besedilo drugega in tretjega stavka četrtega odstavka 12. strani, besedilo šestega odstavka 12. strani od »pri družbi« do »Potrdil«, besedilo tretjega odstavka 13. strani od »zaposlene pri« do »dokumenta« in imena in priimke avtorjev in prejemnikov listin na 13. strani.

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.     Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev stroškov se zavrne.

4.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

…., (v nadaljevanju prosilec) je dne 1. 9. 2022, dne 10. 9. 2022 in dne 14. 9. 2022 po elektronski pošti na organ naslovil več zahtevkov. Vsi zahtevki so se nanašali na upravni postopek, in sicer na pritožbeni postopek stranskega udeleženca glede odvzema licence za opravljanje prevoza potnikov in na dokumentacijo povezano s slednjim. Dne 1. 9. 2022 je prosilec zahteval kopijo odločbe, s katero je organ kot pritožbeni organ odločil v zvezi s pritožbo stranskega udeleženca zoper odločbo Gospodarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju GZS) v povezavi z odvzemom Iicence za cestne prevoze, kopijo pritožbe stranskega udeleženca. Nadalje je dne 9. 9. 2022 zahteval informacijo, v kateri zadevi je organ že odločil, kakšni postopki so potekali potem, ko je bila ministrstvu s strani GZS odstopljena pritožba stranskega udeleženca, ali so ti že dokončno zaključeni, ali je organ kot drugostopenjski organ o pritožbi stranskega udeleženca zoper izpodbijano odločbo GZS že odločil, kdaj je odločil oziroma kdaj namerava odločiti. Nadalje je prosilec dne 14. 9. 2022 zahteval kopije vseh dokumentov, ki se nahajajo v spisu in so v povezavi s stranskim udeležencem in GZS, nanašajo pa se na postopek odvzema licenc za prevoze v cestnem prometu. Dne 16. 9. 2022 je organ od stranskega udeleženca prejel obrazloženo zahtevo za udeležbo v postopku. V navedeni vlogi je stranski udeleženec navedel, da je stranka postopka, v katerem mu je bila izdana negativna odločba o preklicu in odvzemu licenc in v postopku s pravnimi sredstvi varuje z ustavo in zakonom dane pravice. V postopku je podal vlogo in dokazila, ki so izmenjana v zaupnem razmerju z odvetniki. Stranski udeleženec je seznanjen, da se izvajajo pritiski na organe v zvezi s tem postopkom in temu je namenjena tudi obravnavana zahteva za dostop do informacije javnega značaja. Upravni organi prosilcu neupravičeno posredujejo listine, do katerih prosilec ni upravičen, saj gre za odprt upravni postopek. Listine prosilec pridobiva s ciljem škodovanja, vsebino pa zlorablja za očrnitev ugleda stranskega udeleženca. Prosilec dokumente zlorablja, uporablja in razpošilja na več naslovov in izvaja pritiske na organe odločanja. Tako je stranskemu udeležencu pripeljal inšpekcijo in policijo, stranski udeleženec pričakuje pritiske tudi na organ, zato prosi za pozornost in opozarja, da brez njegovega soglasja organ ne sme nobeni tretji osebi pošiljati podatkov spisa, pritožb, vlog, korespondence in prilog, ki so bile poslane GZS. Zahteva, da se ga kot stranskega udeleženca vključi v postopek dostopa do informacije javnega značaja. Stranski udeleženec nasprotuje posredovanju informacij javnega značaja, dokler ne bo postopek pravnomočno in dokončno zaključen. Za posredovanje vlog ni veljavne pravne podlage. Gre za odprt upravni postopek. Pravna sredstva so izdelki odvetnikov, njim posredovani podatki so zaupni in tajni po šestem členu Zakona o odvetništvu. S posredovanjem informacij bo organ kršil pravila Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki določa, da se z navedenim zakonom varuje nezakonit in neupravičen poseg v zasebnost in dostojanstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. V vlogah stranskega udeleženca so podatki o pritožniku, dejanskih okoliščinah in o zaposlenih osebah pri stranskem udeležencu, o pričah, ki jih je mogoče identificirati že iz opisa dejstev, o katerih na bi bile zaslišane, pa tudi o vlogi prosilca pri celotni zadevi. Upravni organ ne sme dopustiti vpogleda in kršitve osebnih podatkov, zakona in GDPR tudi, če bi sicer ime in priimek prekrili, ker bi bilo to pravno zmotno. V primeru, da se bo prosilcu ugodilo, se bo stranski udeleženec pritožil. Glede na navedeno je organ v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZUP prosilca obvestil o prejeti zahtevi za vstop v postopek ter ga pozval, da se o zahtevi izjasni. Prosilec vstopu ni oporekal, organ pa je s sklepom št. 090-36/2022/11 z dne 7. 10. 2022, stranskemu udeležencu priznal lastnost stranke v postopku. Z izpodbijanim sklepom (in odločbo) je organ na podlagi 130. člena ZUP najprej združil vse zahteve prosilca. Ugotovil je, da gre za istega prosilca in da se vse zahteve nanašajo na iste dokumente ter da je za vse dokumente pristojen isti organ. Iz vsebine odločbe pa izhaja, da je organ odločil, da se po dokončnosti odločbe na elektronski naslov prosilca posreduje kopijo odločbe organa št. 3716-74/2022/3-02411138 z dne 12. 10. 2022 in kopijo dokazila o prevzemu navedene odločbe s strani stranskega udeleženca. S tretjo očko izreka je odločil, da se prosilcu posreduje kopija pritožbe stranskega udeleženca, tako da se prekrijejo varovani osebni podatki: a. 1. in 2. stran pritožbe; b. 3. stran pritožbe in sicer tako, da se v prvem odstavku v zadnji vrstici prikrije prva črka imena in priimek ter v tretjem odstavku pete in šestnajste vrstice ime in priimek; c. 4. do 9. stran pritožbe; d. 10. stran pritožbe, in sicer tako, da se v drugem odstavku prikrije ime in priimek; e. 11. stran pritožbe; f. 12. in 13. stran pritožbe in sicer tako, da se prikrijejo imena in priimki predlaganih prič ter njihovi naslovi, g. 14. stran pritožbe in sicer tako, da se v predzadnjem odstavku prikrije prva črka imena in priimek prijavitelja; h. 15. stran pritožbe in sicer tako, da se v četrtem odstavku prikrije ime in priimek; i. 16. do 19. stran pritožbe. Iz vsebine obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da v zvezi z zahtevo prosilca razpolaga s pritožbo stranskega udeleženca z dne 7. 9. 2022, z odločbo organa št. 3716-74/2022/3-02411138 z dne 12. 10. 2022 in s kopijo dokazila o prevzemu navedene odločbe s strani stranskega udeleženca. Organ pojasnjuje, da ni dvoma, da gre pri navedenih dokumentih za podatke, ki so bili pridobljeni oziroma sestavljeni zaradi konkretnega upravnega postopka odvzema licenc za prevoze v cestnem prometu. Organ je dokumente preučil v luči 6. člena ZDIJZ_, ki taksativno našteva izjeme, pri katerih lahko organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrne. Organ ugotavlja, da odločba organa št. 3716-74/2022/3-02411138 z dne 12. 10. 2022 in kopija dokazila o prevzemu odločbe št. 3716-74/2022/3-02411138 z dne 12. 10. 2022, ne vsebujeta varovanih podatkov iz 6. člena ZDIJZ. Organ še dodatno, glede izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDUZ, ki določa, da organ zavrne zahtevo prosilca, če gre za »podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi« pojasnjuje, da sta za uveljavitev te izjeme kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo: 1. zveza z upravnim postopkom in 2. škodljiv vpliv na izvedbo upravnega postopka. Organ pojasnjuje, da niso izpolnjeni pogoji za obstoj te izjeme, saj gre pri predmetni dokumentaciji za podatke, ki so bili sicer sestavljen oziroma pridobljeni zaradi upravnega postopka, vendar pa njegovo razkritje ne bi škodovalo njegovi izvedbi, saj je bil z izdajo in vročitvijo odločbe predmetni upravni postopek že končan, odločba je dokončna. Organ še dodaja, da če je enkrat upravni postopek zaključen z dokončno odločbo, pa četudi ta še ni pravnomočna zaradi morebitne tožbe v upravnem sporu, ni mogoče trditi, da bi razkritje škodovalo izvedbi upravnega postopka. Upravni postopek se z izdajo dokončne odločbe zaključi, v primeru, da je v upravnem sporu tožbi ugodeno in da je odločba odpravljena in vrnjena upravnemu organu v nov postopek, pa gre že za nov ponovljeni upravni postopek v isti zadevi. Dokler pa je odločba dokončna in se čaka na odločitev upravnega sodišča v upravnem sporu, pa te izjeme ni mogoče uporabiti. Ni namreč mogoče trditi_, da bi razkritje vsebine odločbe škodovalo bodočemu ponovljenemu upravnemu postopku, torej upravnemu postopku, ki ga sploh še ni in obstaja zgolj hipotetična možnost, da bo še enkrat izveden. Organ nadalje pojasnjuje, da ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa da organ lahko zavrne posredovanje podatka, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ ugotavlja, da odločba in potrdilo o vročitvi n vsebujeta podatkov, ki bi predstavljali izjemo, pritožba stranskega udeleženca vsebuje določene varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti, v skladu, s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ime in priimek prijavitelja, predlaganih prič, prav tako tudi njihove naslove ter naslov javnega uslužbenca.

Zoper izpodbijani sklep in odločbo je stranski udeleženec po pooblaščencu vložil pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter kršitve določb postopka ter IP predlaga, da zavrne predlog za predložitev odločbe organa št. 3716-74/2022/3-02411138 z dne 12. 10. 2022, potrdila o vročitvi in pritožbe stranskega udeleženca. V pritožbi stranski udeleženec navaja, da postopek, v katerem je izdana odločba z dne 12. 10. 2022, št. 3716-74/2022/3-02411138, ni pravnomočno končan. Odločitev je odvisna od izvajanja obsežnega dokaznega postopka, ugotovitev v dokaznem postopku in od presoje dokazov. Pred pravnomočnostjo odločbe te ni dovoljeno posredovati tretjim osebam, ki niso stranke postopka. Veljajo določbe ZUP, ki omejuje dostop tretjim brez izkazanega pravnega interesa. Nadalje je potrebno grajati odločitev, da se posreduje pritožba. Slednja izpostavlja vrsto dejanskih in pravnih vprašanj, vprašanje neenakopravnosti obravnave različnih oseb, ki so naštete z osebnimi podatki in s podatki, s katerimi jih je mogoče identificirati. Tako je mogoče identificirati ime zunanjega sodelavca, ki je bil udeležen v izpolnjevanju mesečnih zahtevkov za subvencije. Navedene so pravne osebe, ki so naredile enake napake. V pritožbi se stranski udeleženec sklicuje na konkretno kaznivo dejanje in na konkretna izvršitvena dejanja, ki so predmet izpodbijanja z izrednimi pravnimi sredstvi (točka 3, 3. stran pritožbe). Izpostavlja se številne kršitve v dosedanjih postopkih (našteto na strani 2 in 3 pritožbe). Izpostavlja se več drugih prevoznikov v drugem podobnem primeru, v katerem je stekel prekrškovni postopek (točka 7.1. na 8. strani). Izpostavlja se tudi konkretni interes in zasledovanje negativnih ciljev konkretno izpostavljene osebe (stran 10). Iz vsebine je mogoče brez vseh težave prepoznati navedeno osebo. Izpostavlja se številne dokazne predloge, imena oseb, njihove funkcije. Pritožbe ni mogoče tako prekriti, da ne bi bilo mogoče identificirati vseh navedenih. V pritožbi so tudi identificirane osebe kot avtorji posameznih listin. Spet gre za osebe povezane s funkcijo. Pritožba je nastala na podlagi zaupnega razmerja med odvetnikom in stranko in zato nima značaja javnosti. Odvetnik objave ne dovoljuje. Pritožba nikoli ni bila informacija iz delovnega področja in pristojnosti organa. Gre za izdelek pritožnika, njegovega pravnega svetovalca in zato ne gre za informacijo javnega značaja po določbi 4. člena ZDIJZ. Zato pritožbe v nobenem primeru ni dovoljeno posredovati tretjim osebam. Na koncu stranski udeleženec opozarja, da posredovanje zahtevanih informacij na elektronski naslov: »gmail.com« ne zagotavlja varstva osebnih podatkov. Gre za posredovanje na e-pošte v informacijski sistem izven EU. Znano je, da so tovrstni e-naslovi dosegljivi številnim zlonamernim osebam. Izmenjava na način po odločbi ne zagotavlja varstva osebnih podatkov in varstva zaupnosti listin. Zato je potrebno sklep spremeniti in predlog zavrniti, hkrati priglaša stroške postopka.

Po prejemu pritožbe jo je organ, skupaj z zadevo IP odstopil na podlagi 245. člena ZUP, v reševanje. Po prejemu pritožbe je IP preveril, da je pritožbo vložila upravičena oseba pravočasno, saj je bila prosilcu odločba vročena dne 18. 11. 2022. Organ je dne 13. 12. 2022 IP poslal ovoj pritožbe, iz katerega izhaja, da jo je stranski udeleženec vložil priporočeno na poštno dne 1. 12. 2022, torej pravočasno. Ker po prejemu pritožbe organ te ni vročil prosilcu v izjasnitev, jo je IP dne 13. 12. 2022 z dopisom št. 090-345/2022/3 vročil prosilcu v izjasnitev. Prosilec je dne 26. 12. 2022 poslal svojo izjasnitev, v kateri opozarja, da IP najprej preveri pravočasnost podane pritožbe stranskega udeleženca. Ob tem pa dodaja, da ima v skladu z 39. členom Ustave RS vsakdo pravico dostopa do informacij javnega značaja, 5. člen ZDIJZ pa, da ima vsak prosilec pravico pridobiti informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis. Stranski udeleženec svojo pritožbo opira predvsem na varovanju osebnih podatkov. Ob tem prosilec poudarja, da je v izpodbijani odločbi v izreku odločeno o delnem dostopu. To pomeni, da je pogoj glede varovanja osebnih podatkov izpolnjen in ni zakonske ovire, ki bi prosilcu omogočila dostop do teh podatkov. ZDIJZ določa, da imajo prosilci pravico pridobiti informacijo javnega značaja v elektronskem zapisu, čemur pa pritožba nasprotuje. Na spletu so objavljene odločitve sodišč in drugih organov, pri čemer pa so prekriti osebni podatki. Možnost, da prosilec zahtevano informacijo prejme na elektronski naslov je del običajnega komuniciranja in je tudi za organ s stroškovnega vidika bolj ekonomičen in temelji na zakonu. V konkretnem primeru gre za porabo javnih sredstev in če bi obstajal dvom, da je do zahtevanih informacij prosilec upravičen, zahteva, da se opravi test prevladujočega interesa javnosti.

Pritožba je delno utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ v skladu s prvim odstavkom prvega člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga. Spornih pa je več vprašanj, najprej ali zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa in nadalje, ali je podana izjema varstva upravnega oziroma sodnega postopka ter varstva osebnih podatkov.

Najprej se je IP opredelil do ugovora stranskega udeleženca, da zahtevana informacija (pritožba stranskega udeleženca v upravnem postopku) ne sodi v delovno področje organa, saj gre za vlogo stranke v postopku in ne za pisanje organa. Definicija informacije javnega značaja izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Pri presoji, ali gre za delovno področje organa, IP izpostavlja stališče Vrhovnega sodišča[1], po katerem je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo. Zakonitost poslovanja in delovanja, odločitve organa, zakonske dolžnosti organa, dolžnosti, ki jih ima organ kot delodajalec, ukrepi oz. odločitve, ki jih drugi organi sprejmejo vezano na delovanje organa, finančne posledice, varnost in zdravje pri delu, posamezni postopki, ki jih vodi organ, notranje delovanje ipd. vsekakor so informacije, ki nastanejo pri izvajanju javnopravnih nalog organa, oz. nalog, ki so javnopravno regulirane, zato so nedvomno informacije javnega značaja. V delovno področje organa sodi tudi izvrševanje drugih zakonskih pristojnosti organa, denimo na delovnopravnem področju, na področju varstva upravnih pravic posameznikov, avtorskopravnem področju, okoljevarstvenem področju, področju zagotavljanja splošne varnosti, finančnih in proračunskih obveznostih itd. Tudi urejanje potrebnih dokumentov v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu ter zagotavljanje varnosti otrok in obiskovalcev šole je delovno področje organa, čeprav so tozadevne obveznosti organa opredeljene v drugih zakonih in ne v matičnih zakonih.

Zgolj dejstvo, da je dokument izdelal in predložil stranski udeleženec v upravnem postopku in ne organ sam, nikakor ne pomeni, da ne gre za informacijo, ki je nastala v zvezi z opravljanjem pristojnosti organa. Že sama definicija informacije javnega značaja namreč govori o tem, da gre za dokument, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. IP je vpogledal v predmetni dokument in ugotavlja, da ne gre za dokument, ki bi ga organ prejel po pomoti in katerega vsebina se ne bi nanašala nanj ali na njegovo delovanje. Gre namreč za dokument, ki je naslovljen na organ in obravnava izključno vprašanja povezana z njegovim delovanjem. To, da ga ni izdelal organ sam, je za presojo, ali gre za informacijo javnega značaja, irelevantno, saj ni v skladu z zakonsko definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Takšno stališče je nesmiselno in neupoštevno, saj je v popolnem nasprotju tako z načelom odprtega delovanja organov zavezancev, kot tudi s samo opredelitvijo delovnega področja posameznega organa. Navedeno je potrjeno tako v pravni teoriji kot v upravni in sodni praksi, kar je IP pojasnil v predhodnih odstavkih.

IP ugotavlja, da se zahteva prosilca nedvomno nanaša na področje, ki je urejeno z javnopravnimi predpisi. Gre za pritožben postopek, ki ga organ vodi na podlagi drugega odstavka 16. člena ZUP in 27. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 6/16 z vsemi spremembami in dopolnitvami). V navedenem postopku Ministrstvo za infrastrukturo odloča kot organ druge stopnje o pritožbi zoper nosilca javnega pooblastila Gospodarsko zbornico Slovenije. Slednja je kot nosilka javnega pooblastila za izvajanje upravnih nalog iz drugega odstavka 5. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu z odločbo odločila, da se zaradi neizpolnjevanja pogojev za licence preklicuje veljavnost določenih v odločbi navedenih licenc podeljenih stranskemu udeležencu. Zoper navedeno odločbo je stranski udeleženec podal pritožbo, o kateri je odločil organ. Kot zahtevane dokumente je organ prepoznal pritožbo in odločbo, s katero je bilo odločeno o pritožbi ter dokazilo o vročitvi odločbe. Za pojem informacije javnega značaja je odločilno, da zavezanec z informacijo dejansko razpolaga in da jo je pridobil v zvezi z izvajanjem nalog oz. dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi, ni pa odločilno vprašanje, kdo je »originator« oz. avtor zahtevane informacije. Po presoji IP vse zahtevane informacije torej nedvomno sodijo v delovno področje organa.

Nadalje se stranski udeleženec v zvezi z zahtevanim dokumentom tj. pritožbo v upravnem postopku odvzema licence sklicuje na zaupni odnos s svojim pooblaščencem odvetnikom ter na določbe Zakona o odvetništvu (ZOdv), ki to urejajo. Dejstvo je, da je predmet presoje dokument, s katerim razpolaga organ, ki je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, zato je vprašanje odnosa med ZOdv in ZDIJZ, na kar se sklicuje in opozarja stranski udeleženec, irelevantnega pomena. Pooblaščenca stranskega udeleženca k varovanju zaupnosti podatkov strank in vsebine odvetnikovega spisa zavezuje Zakon o odvetništvu, čemur IP ne oporeka. Vendar je v danem primeru ključnega pomena dejstvo, da je postala pritožba potem, ko je bila poslana organu, ki je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, del njegove dokumentacije, kar pomeni, da je v tem smislu pravica do informacije, s katero razpolaga organ, specialno urejena v ZDIJZ. Prosilec namreč zahteva informacijo od zavezanega organa, ki ga Zakon o odvetništvu v tem smislu ne zavezuje, zato nikakor ne moremo govoriti o konkurenčnem odnosu med ZDIJZ in ZOdv.

Prav tako so napačne navedbe stranskega udeleženca o ureditvi v ZUP glede pravice do vpogleda v spis oziroma glede upravičencev do listin iz upravnega spisa. Navedene določbe ZUP namreč ne posegajo v pravice, ki jih imajo pravni subjekti na podlagi ZDIJZ. To izhaja že iz samega ZUP, ki v četrtem odstavku 82. člena izrecno določa, da v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko, ne glede na določbe ZUP, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah. V tej določbi torej ZUP napoti na ZDIJZ takoj, ko organ presodi, da lahko gre za informacijo javnega značaja. To pomeni, da lahko dostop do dokumentov, ki so nastali v upravnem postopku, na podlagi ZDIJZ zahteva vsakdo in ne samo stranka v upravnem postopku oziroma tisti, ki izkaže, da ima od tega pravno korist.

Glede navedb stranskega udeleženca, da posredovanje zahtevanih informacij na elektronski naslov prosilca ne zagotavlja varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da 5. člen ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16 in 146/22) v 14. členu prav tako določa, da si lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo, v elektronski ali v fizični obliki. Uredba v 16. členu opredeljuje, katere materialne stroške organ lahko oziroma jih ne sme zaračunavati, ter v tretjem odstavku določa, da organ ne sme zaračunati materialnih stroškov za posredovanje informacij po elektronski pošti, če se nahajajo v elektronski obliki. Iz navedenih predpisov izhaja, da je možna oblika dostopa do informacij javnega značaja tudi elektronska oblika na elektronsko pošto. Glede zavarovanja podatkov, ki se jih posreduje na elektronski naslov, IP odgovarja, da je v postopku po ZDIJZ bistveno, da se odloča z učinkom t. i. erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da informacije, o dostopu do katerih je na podlagi zahteve prosilca ugodeno, nimajo več statusa varovanih podatkov in so tako dostopni vsakomur.

Glede izjeme varstva izvedbe upravnega in sodnega postopka (sedma in osma točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)

Stranski udeleženec v pritožbi navaja, da postopek v zvezi z odvzemom licenc še ni pravnomočno zaključen in da zajema obsežen dokazni postopek. Izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDUZ določa, da organ zavrne zahtevo prosilca, če gre za »podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi«. Za uveljavitev te izjeme sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo: 1. zveza z upravnim postopkom in 2. škodljiv vpliv na izvedbo upravnega postopka. V zvezi z obstojem te izjeme se je organ v izpodbijani odločbi in sklepu opredelil, da gre pri predmetni dokumentaciji za podatke, ki so bili sicer sestavljeni oziroma pridobljeni zaradi upravnega postopka, vendar pa njegovo razkritje ne bi škodovalo njegovi izvedbi, saj je bil z izdajo in vročitvijo odločbe predmetni upravni postopek že končan, odločba je dokončna, zato niso izpolnjeni pogoji za obstoj te izjeme. Pravilno je stališče organa, da ko je enkrat upravni postopek zaključen z dokončno odločbo, pa četudi ta še ni pravnomočna zaradi morebitne tožbe v upravnem sporu, ni mogoče trditi, da bi razkritje škodovalo izvedbi upravnega postopka. Upravni postopek se z izdajo dokončne odločbe zaključi, v primeru, da je v upravnem sporu tožbi ugodeno in da je odločba odpravljena in vrnjena upravnemu organu v nov postopek, pa gre že za nov ponovljeni upravni postopek v isti zadevi. Dokler pa je odločba dokončna in se čaka na odločitev upravnega sodišča v upravnem sporu, pa te izjeme ni mogoče uporabiti. Ni namreč mogoče trditi_, da bi razkritje vsebine odločbe škodovalo bodočemu ponovljenemu upravnemu postopku, torej upravnemu postopku, ki ga sploh še ni in obstaja zgolj hipotetična možnost, da bo še enkrat izveden.

IP poudarja, da izjema varstva upravnega postopka ne omogoča, da se lahko nanjo vsak sklicuje ali celo, da se mora sklicevati, temveč je pri tem treba izhajati iz namena izjeme, kar je v danem primeru nedvomno varovanje izvedbe upravnega postopka. Zato je logično, da se lahko na to izjemo sklicuje zgolj organ, ki konkretni upravni postopek vodi. Organ je tisti, ki bi bil ne nazadnje dolžan izkazati škodo za izvedbo upravnega postopka, če bi ocenil, da je navedena izjema podana. Zato je nepravilen očitek stranskega udeleženca, da je organ zmotno uporabil materialno pravo, ker ni zatrjeval obstoja navedene izjeme, saj organa ni mogoče »prisiliti« oz. od njega »zahtevati«, da se sklicuje na to izjemo. Razlogi, ki jih za obstoj navedene izjeme zatrjuje stranski udeleženec, namreč izhajajo izključno iz varstva njegovih pravic, kar pa ni predmet varstva izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki je, kot rečeno, usmerjena v izkaz škode pri izvedbi konkretnega postopka, ki je v teku, kar je na strani organa, ki postopek vodi. V obravnavanem primeru je upravni postopek zaključen z dokončno odločbo, zato se organ povsem utemeljeno ni skliceval na navedeno izjemo, saj ni izpolnjen že prvi pogoj, da bi bil postopek v teku. Takšno je tudi stališče upravno sodne prakse (Glej na primer sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1735/2018 z dne 18. 12. 2019).

Ker se je stranski udeleženec skliceval na to, da postopek ni pravnomočno zaključen in da bo sledil še obsežni dokazni postopek, se je IP opredelil tudi do obstoja izjeme varstva sodnega postopka. Pri izjemi varstva sodnega postopka se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka (8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta torej določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo, če sta podana kumulativno. Ob pregledu vsebine zahtevane dokumentacije, in sicer drugostopne odločbe, dokazila o njeni vročitvi in pritožbe, o kateri je bilo z odločbo odločeno, IP ugotavlja, da odločba in dokazilo o njeni vročitvi že po sami naravi ne moreta izpolniti obeh pogojev za izjemo varstva sodnega postopka. Kot izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (Glej sodbo UPRS št. I U 204/2020 z dne 9. 3. 2022, tč. 13) sodišče stoji na stališču, da čeprav se odločba izpodbija v upravnem sporu, to še ne spremeni dejstva, da gre za dokument iz zaključenega upravnega postopka. Ob tem je odločilno, da prosilec ni zahteval podatkov iz spisov upravnega sodišča, zato je brezpredmetno sklicevanje na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

V zvezi s presojo pritožbe, o kateri je bilo v upravnem postopku dokončno odločeno o zadevi, IP dodaja, da je argumentacija stranskega udeleženca ostala na pavšalni in hipotetični ravni. Stranski udeleženec ni z ničemer izkazal, da je vložil tožbo v upravnem sporu. Prav tako se je pavšalno skliceval na izvedbo dokaznega postopka. Ni utemeljil in izkazal, da je s tožbo predlagal izvedbo določenih dokazov (ki izhajajo iz pritožbe) tudi v upravnem sporu in kako bi njihovo razkritje v pritožbi vplivalo na drugačno dokazno oceno v upravnem sporu. Ob tem IP ugotavlja, da drugostopni organ dokazov ni izvajal in da gre v prvi vrsti za vprašanje nestrinjanja o pravilni uporabi materialnega prava. Takšne široke razlage izjeme varstva sodnega postopka IP ne more upoštevati, saj je izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja treba upoštevati ozko, kar pomeni, da morebitne, pavšalne in hipotetične situacije, ki bi privedle do tega, da bi določena dokumentacija postala del sodnega postopka ali morebiti vplivala na postopek, IP ne more šteti kot relevantne za obstoj zatrjevane izjeme. V postopku po ZDIJZ je treba namreč jasno in nedvoumno izkazati, da je konkretni dokument nastal za potrebne konkretnega sodnega postopka, da se nahaja v sodnem spisu, da postopek še teče in da bi razkritje tega dokumenta škodovalo izvedbi samega postopka. Če bi IP sledil razlagi stranskega udeleženca, noben dokument ne bi predstavljal prosto dostopne informacije javnega značaja, saj lahko vsak dokument potencialno postane del nekega sodnega postopka. IP tako zaključuje, da izjema po 8. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ ni podana.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov (tretja točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)

V pritožbi se stranski udeleženec sklicuje tudi na varstvo osebnih podatkov in navaja, da so določene osebe (priče, avtorji in naslovniki listin, itd.) kljub prekritju imen in priimkov določljive. Izjemo od dostopa do informacij javnega značaja zaradi varstva osebnih podatkov določa tretja točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. ZDIJZ pri ugotavljanju izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno.

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni oziroma ZVOP-2 v času odločanja organa še ni stopil v veljavo, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

Iz zgoraj navedenih predpisov izhaja, da gre za obdelavo osebnih podatkov v primeru, ko je posameznik določen ali določljiv. Pri tem je treba poudariti, da je iz predpisov razviden javni interes, da je javnost obveščena o sodni in upravni praksi, torej da sodišča in upravni organi tudi proaktivno objavljajo odločitve, ki jih sprejemajo v okviru svojega delovnega področja, zato ne drži stališče stranskega udeleženca, da dostop do odločitev organov sploh ne bi bil mogoč. Drži pa stališče stranskega udeleženca, da posamezniki ne smejo biti določljivi. Pri tem velja opozoriti na stališče Upravnega sodišča, ki je v sodbi št. I U 409/2021-23 z dne 20. 7. 2022 (glej točko 8 in 9) sprejelo stališče, da je pri dostopu do dokumentov zavezanec vezan na zahtevo prosilca in na opredelitev, ali iz nje izhaja opredelitev z imenom in priimkom oziroma določljivost posameznih fizičnih oseb. Pri tem je sodišče navedlo, da organ ne sme odločati preko meja zahtevka in presojati, na kakšen način lahko prosilec določi prekrite posameznike, še zlasti ne iz razloga, ker gre pri pravici do uveljavljanja dostopa do informacij javnega značaja za tako vrsto pravice, kjer ni pomembno, iz kašnih razlogov nekdo prosi za dostop do informacije javnega značaja, torej motiv ni pomemben. Pomembno je le to, da informacija ustreza definiciji informacije javnega značaja in da ne predstavlja nobene izmed izjem. Pravnega interesa prosilcu ni treba izkazovati. V nasprotnem primeru bi morali organi v vsakem primeru preverjati, ali so prosilcu morda posredno poznani določeni podatki iz drugih javno objavljenih virov. Zavezanci namreč niso dolžni ob vložitvi zahteve prosilca preverjati, ali je zahteva morda povezana z objavo v kakšnem izmed medijev. V nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi bilo zelo malo dokumentov prosto dostopnih po ZDIJZ.

Kljub temu IP ugotavlja, da se v zahtevanem dokumentu, in sicer v pritožbi na strani 12 in 13 nahajajo podatki, na podlagi katerih bi bili posamezniki določljivi. Zato je IP s prvo točko izreka te odločbe dopolnil izpodbijani sklep in odločbo v 3. f. točki izreka in organu naložil, da dodatno prekrije še določene druge podatke, ki se nanašajo na določljivost predlaganih prič ter prekritje imen in priimkov avtorjev in naslovnikov dokaznih listin.

Test prevladujočega interesa javnosti

V odgovoru na pritožbo se prosilec sklicuje na to, da je razkritje zahtevanih dokumentov v javnem interesu in da gre za razpolaganje z javnimi sredstvi. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Bistvo presoje interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. IP je v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, ki se kaže v varovanju teh informacij zaradi interesa notranjega delovanja organa.

IP ugotavlja, da vprašanje presoje testa interesa javnosti nastopi, ko se ugotovi, da je prosilec naslovil zahtevo na subjekt, ki je zavezan za dostop do informacije javnega značaja, ko je ugotovljeno, da informacija pri njem obstaja in da obstaja določena izjema, ki jo je možno s testom preseči. V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da izjemi varstva upravnega in sodnega postopka nista podani niti ni bilo utemeljeno sklicevanje stanskega udeleženca glede drugih razlogov, da se dostop omeji. Izjema varstva osebnih podatkov, ki jo je ugotovil že organ v izpodbijani odločb, zoper katero se prosilec ni pritožil, pa je bila v pritožbenem postopku ugotovljena le v večjem obsegu. V obravnavani zadevi pa IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih osebnih podatkov, do katerih je organ in IP zavrnil dostop v skladu s 3. točko izreka izpodbijane odločbe in 1. točko te odločbe.

Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev stroškov postopka

Glede stranskega udeleženca, ki vstopi v postopek, ZUP v prvem odstavku 114. člena določa, da krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel, če pa je s svojim zahtevkom uspel, pa krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov.

Obravnavani pritožbeni postopek se je začel na pritožbo stranskega udeleženca, le-ta pa je uspel le v neznatnem delu svoje pritožbe (glede osebnih podatkov predlaganih prič in avtorjev in prejemnikov listin), zato se zahteva stranskega udeleženca za povrnitev nastalih stroškov zavrne, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. Stranski udeleženec torej sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Sklepno

V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP delno ugodil pritožbi ter delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo stranskega udeleženca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

IP je odločil tudi o zahtevi stranskega udeleženca za povrnitev stroškov postopka, ki jo je zavrnil, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 4. točke izreka te odločbe.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Sodbi št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (točka 12).