prosilec - Ministrstvo za finance

Številka: 090-154/2026/3

Datum:  13. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 4. 2026, zoper odločbo Ministrstva za finance Republike Slovenije, Župančičeva ulica 3, p. p. 644a, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-6/2026-1611-5 z dne 3. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 3. 4. 2026 zoper odločbo Ministrstva za finance, št. 090-6/2026-1611-5 z dne 3. 4. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 6. 3. 2026 organ zaprosil, da mu v skladu z ZDIJZ posreduje informacije javnega značaja oziroma dokumente, ki se nanašajo na prerazporeditev sredstev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju: HNMP), in sicer:

- dokument ali predlog, na podlagi katerega je bila pripravljena prerazporeditev sredstev iz proračunske rezerve za izvajanje HNMP v višini 7.960.000 EUR (sklep Vlade RS št. 41012-40/2024/2 z dne 17. 7. 2024),

- vso korespondenco (dopis, e-pošta, zapisnik sestanka ali drugo gradivo) med Ministrstvom za finance in drugimi državnimi organi, ki se nanaša na navedeno prerazporeditev sredstev,

- morebitne analize, strokovna mnenja, interne zapiske ali druga gradiva, ki obravnavajo financiranje HNMP iz proračunske rezerve ter

- dokumente, iz katerih izhaja predlagatelj ali pobudnik navedene prerazporeditve sredstev.

Kot način seznanitve je določil elektronsko obliko.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-6/2026-1611-5 z dne 3. 4. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil. Prosilcu je omogočil dostop do dokumentacije iz prve, druge in četrte alineje zahteve ter mu posredoval naslednje dokumente:

·         dopis Ministrstva za finance št. 165-1/2024/2 z dne 6. 6. 2024 – »Predlog prve faze ureditve helikopterskih prevozov v okviru izvajanja HNMP – predlog za obravnavo«,

·         sklep Vlade RS št. 16500-1/2024-2 z dne 6. 6. 2024,

·         vladno gradivo MNZ in MZ št. 165-73/2024-2711-8 z dne 7. 6. 2024 – Predlog prve faze ureditve helikopterskih prevozov v okviru izvajanja HNMP – čistopis po seji Vlade,

·         vladno gradivo – čistopis po seji Vlade: prerazporeditve in razporeditev pravic porabe št. 4103-1/2024/274 z dne 17. 7. 2024,

·         priloga 2 k vladnemu gradivu št. 4103-1/2024/274 z dne 17. 7. 2024.

V delu, ki se nanaša na posredovanje analiz, strokovnih mnenj, internih zapiskov ali drugega gradiva, ki obravnavajo financiranje HNMP iz proračunske rezerve, je organ zahtevo zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.

Glede dokumenta »Vladno gradivo – čistopis po seji Vlade RS: Prerazporeditev in razporeditev pravic porabe št. 4103-1/2024/274 z dne 17. 7. 2024 s prilogo 2, je organ ugotovil, da dokumenta vsebujeta tudi podatke, ki niso predmet zahteve prosilca, saj se nanašajo na druge prerazporeditve oziroma postavke državnega proračuna za leto 2024. Ker je prosilec zahteval zgolj podatke, ki se nanašajo na prerazporeditev sredstev iz proračunske rezerve za izvajanje HNMP v višini 7.960.000 EUR, je organ prekril dele dokumentov, ki niso povezani s predmetom zahteve, in prosilcu posredoval preostali del dokumentacije.  

V zvezi z dostopom do dokumenta vladnega gradiva Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za zdravje «Predlog prve faze ureditve helikopterskih prevozov v okviru izvajanja HNMP – predlog za obravnavo« je organ navedel, da gre za dokument v postopku izdelave, ki zaradi neusklajene in nedokončne vsebine še ne predstavlja informacije javnega značaja. Organ je pojasnil, da dokument ni bil podpisan, oštevilčen niti datumsko opremljen ter da je šlo za delovno verzijo gradiva, katere vsebina se je še usklajevala med sodelujočimi pri pripravi predloga. Ker bi njegovo razkritje lahko povzročilo napačno razumevanje vsebine dokumenta, je organ dostop zavrnil na podlagi izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilec 3. 4. 2026 pri organu vložil pritožbo. V zvezi z zavrnitvijo dostopa do dokumentacije iz tretje alineje zahteve je navedel, da gre za pomembno vprašanje transparentnosti in zakonitosti delovanja organa. Meni, da bi moral organ razpolagati z ustreznimi analizami, strokovnimi podlagami oziroma internimi dokumenti, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o financiranju HNMP iz proračunske rezerve. Glede delno prikritih dokumentov je prosilec navedel, da organ za prikritje podatkov ni navedel ustrezne pravne podlage, niti ni opravil testa javnega interesa oziroma obrazložil obsega prikritja. V zvezi  z zavrnitvijo dostopa do dokumenta »Predlog prve faze ureditve helikopterskih prevozov v okviru izvajanja HNMP – predlog za obravnavo« je prosilec zatrjeval, da je organ napačno uporabil izjemo dokumenta v izdelavi iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po njegovem mnenju dokument ni več predstavljal delovnega gradiva, saj je bil   posredovan med resorji, obravnavan v okviru vladnega postopka ter uporabljen kot podlaga za odločitev Vlade RS. Ob tem je poudaril, da obstaja čistopis gradiva po seji Vlade RS, na podlagi katerega je bila izvedena prerazporeditev 7.960.000 EUR. Prosilec meni, da je dokument dosegel stopnjo dokončnosti, ki omogoča odločanje in ima pravne ter finančne učinke. Prosilec je nadalje navedel, da organ zgolj pavšalno zatrjuje možnost napačnega razumevanja dokumenta, pri čemer ni konkretiziral škode, ki naj bi zaradi razkritja nastala, niti ni pojasnil, kateri varovani interes bi bil z razkritjem prizadet. V podporo svojim navedbam je predložil dokumentacijo, iz katere po njegovem mnenju izhaja, da je bil postopek zaključen, izvršen in finančno realiziran. 

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel 23. 4. 2026.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka in ali do napačne uporabe materialnega prava.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. IP je zato v nadaljevanju presojal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja ter ali je organ pravilno uporabil materialno pravo pri odločanju o dostopu do zahtevane dokumentacije. V predmetni zadevi so sporna naslednja vprašanja:

- ali organ razpolaga z dokumentacijo iz tretje alineje zahteve prosilca (analize, strokovna mnenja, interni zapiski ali druga gradiva) oziroma ali je glede tega dela zahteve izpolnjen pogoj obstoja informacije javnega značaja v materializirani obliki;

- ali je organ pravilno ravnal, ko je pri posredovanju dokumenta »Vladno gradivo – čistopis po seji Vlade RS: Prerazporeditev in razporeditev pravic porabe št. 4103-1/2024/274 z dne 17. 7. 2024 s prilogo 2« prikril dele dokumentacije, ki niso predmet zahteve prosilca ter

- ali je organ pravilno zavrnil dostop do dokumenta »Predlog prve faze ureditve HNMP – predlog za obravnavo.«

IP o tem ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa zgolj v njenem zavrnilnem delu, zato je tudi obseg pritožbenega preizkusa omejen na presojo zakonitosti tega dela izpodbijane odločbe.

Ali dokument obstaja?

(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(9) Iz prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

(10) V okviru pritožbenega postopka je IP organ pozval, da mu pojasni, ali razpolaga z dokumentacijo, ki ustreza tretji alineji zahteve prosilca, torej z analizami, strokovnimi mnenju, internimi zapiski ali drugim gradivom, ki obravnava financiranje HNMP iz proračunske rezerve.

(11) Organ je v odgovoru z dne 23. 4. 2026 pojasnil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Navedel je, da izvajanje HNMP ni v njegovi primarni pristojnosti, temveč gre za dejavnost, ki se izvaja v sodelovanju več resorjev, predvsem Ministrstva za zdravje, Slovenske vojske pri Ministrstvu za obrambo in Ministrstva za notranje zadeve oziroma Policije. Organ je pojasnil, da so priprava analiz operativnih potreb, finančnih ocen, strokovnih podlag ter druge dokumentacije glede organizacije in izvajanje HNMP v delu, ki se nanaša na uporabo policijskih letalskih zmogljivosti, v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve oz. Policije. V konkretnem primeru je bila vloga Ministrstva za finance omejena na izvršitev sklepa Vlade RS št. 16500-1/2024/2 z dne 6. 6. 2024, s katerim je Vlada RS odločila o zagotovitvi pravic porabe za izvajanje HNMP iz sredstev splošne proračunske rezervacije.  Organ je pojasnil, da je pri izvrševanju navedene odločitve ravnal skladno s tretjim odstavkom 42. člena Zakona o javnih financah (ZJF), po katerem o uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča Vlada RS na predlog ministra, pristojnega za finance. Organ je dodatno navedel, da je za zakonito, namensko, gospodarno in učinkovito porabo proračunskih sredstev v okviru posameznega ministrstva s 65. členom ZJF odgovoren predstojnik posameznega resorja, v konkretnem primeru minister za notranje zadeve.

(12) IP ugotavlja, da je organ v pritožbenem postopku dodatno in konkretno pojasnil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, ter podal razloge, iz katerih izhaja, da priprava analiz, strokovnih podlag in drugih gradiv glede izvajanja HNPM ni sodila v njegovo pristojnost. IP nadalje ugotavlja, da je organ obstoj zahtevane dokumentacije preveril na ustrezen način ter verodostojno pojasnil, zakaj z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP ob tem nima razloga, da bi dvomil v resničnost navedb organa, prosilec pa tudi ni izkazal konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale sklep, da organ z zahtevano dokumentacijo dejansko razpolaga. IP ob tem poudarja, da ZDIJZ organov ne zavezuje k ustvarjanju novih dokumentov ali pripravi analiz na nazaj, temveč zgolj k posredovanju  že obstoječih dokumentov, s katerimi organ razpolaga v času odločanja o zahtevi. Ker glede dokumentacije iz tretje alineje zahteve ni izpolnjen pogoj obstoja informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, je organ zahtevo prosilca v tem delu pravilno zavrnil.

Izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ 

(13) V zvezi z dostopom do dokumenta »Predlog prve faze ureditve helikopterskih prevozov v okviru izvajanja HNMP – predlog za obravnavo« IP najprej ugotavlja, da prosilec navedenega dokumenta v zahtevi ni izrecno zahteval. Prosilec je v zahtevi zahteval dokument oziroma predlog, na podlagi katerega je bila pripravljena prerazporeditev sredstev iz proračunske rezerve za izvajanje HNMP, korespondenco med organi, dokumentacijo glede financiranja HP ter dokumente, iz katerih izhaja predlagatelj oziroma pobudnik prerazporeditve sredstev. Iz vsebine zahteve prosilca po presoji IP ne izhaja, da bi prosilec zahteval tudi vse delovne oziroma neusklajene verzije gradiv, ki so nastajale v okviru medresorskega usklajevanja pred pripravo končnega vladnega gradiva. IP ugotavlja, da je organ prosilcu že posredoval končno verzijo dokumenta, in sicer »Predlog prve faze ureditve helikopterskih prevozov v okviru izvajanja HNMP – čistopis po seji Vlade«, ki predstavlja uradno in dokončno besedilo gradiva, obravnavanega v okviru vladnega postopka. Dokument »predlog za obravnavo« pa po svoji naravi predstavlja predhodno delovno gradivo, pripravljeno v fazi notranjega usklajevanja vsebine.

(14) Ne glede na navedeno je IP presojal tudi pravilnost uporabe izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je oprl organ. Po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Za obstoj navedene izjeme morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu;

- dokument mora biti še predmet posvetovanja oziroma usklajevanja v organu;

- razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine (t. i. specifični škodni test).

(15) IP poudarja, da je dokazno breme za izkaz obstoja navedene izjeme na organu, ki mora konkretno pojasniti, zakaj dokument še ni dokončan ter kakšna škoda bi lahko nastala z njegovim razkritjem. Iz pojasnil organa in pregleda dokumentacije izhaja, da dokument »predlog za obravnavo« v času odločanja še ni predstavljal dokončno usklajenega gradiva. Dokument ni bil podpisan, oštevilčen niti datumsko opremljen, njegova vsebina pa se je še usklajevala med sodelujočimi organi. Organ je pojasnil, da je šlo za delovno verzijo gradiva, ki ni odražala dokončno oblikovanega stališča sodelujočih organov. IP ocenjuje, da je organ v konkretnem primeru dovolj konkretizirano pojasnil tudi obstoj škodnega testa. Ker je šlo za neusklajeno delovno gradivo, bi njegovo razkritje lahko povzročilo napačno razumevanje vsebine dokumenta oziroma napačno predstavo o dokončnih stališčih organov v zvezi z obravnavano problematiko. Namen izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je namreč varovanje procesa notranjega razmišljanja, usklajevanja in oblikovanja odločitev znotraj organa oziroma med sodelujočimi organi, dokler vsebina dokumenta še ni dokončno oblikovana. Ob upoštevanju navedenega IP ugotavlja, da je organ pravilno uporabil izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in prosilcu dostop do navedenega dokumenta utemeljeno zavrnil.

(16) V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca glede delnega prekritja dokumenta »Vladno gradivo – čistopis po seji Vlade: prerazporeditev in razporeditev pravic porabe št. 4103-1/2024/274 z dne 17. 7. 2024 in priloga 2 k vladnemu gradivu« IP ugotavlja, da je organ prosilcu omogočil delni dostop do navedenih dokumentov. Iz pregleda posredovane dokumentacije izhaja, da zahtevana dokumenta poleg podatkov, ki se nanašajo na prerazporeditev sredstev iz splošne proračunske rezervacije za izvajanje HNMP v višini 7.960.000 EUR, vsebujeta tudi podatke o drugih prerazporeditvah oziroma postavkah državnega proračuna za leto 2024. Prosilec je v zahtev izrecno zahteval dokumentacijo, ki se nanaša na prerazporeditev sredstev za izvajanje HNMP, zato podatki o drugih proračunskih postavkah niso predmet njegove zahteve.

(17) IP pojasnjuje, da je organ v postopku po ZDIJZ dolžan odločati v mejah postavljenega zahtevka ter prosilcu omogočiti dostop zgolj do tistih informacij, ki jih je ta zahteval. V obravnavanem primeru zato ne gre za uporabo katere izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 6. členu ZDIJZ, temveč za vprašanje obsega zahteve prosilca. Ker prekriti deli dokumentov ne vsebujejo informacij, ki bi bil predmet zahteve, organ ni bil dolžan presojati pogojev za obstoj izjem po 6. členu ZDIJZ. IP tako ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu posredoval zgolj tiste dele dokumentacije, ki se nanašajo na zahtevano prerazporeditev sredstev za izvajanje HNPM, preostale dele dokumentov pa zaradi neobstoja zahteve glede teh podatkov prikril. 

(18) Na podlagi zgoraj navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Polona Marinko, univ. dipl. prav.                                        

svetovalka IP                                                                                  

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica pooblaščenke