prosilec - Ministrstvo za finance

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta odločil o zahtevi prosilca za posredovanje informacij javnega značaja v zvezi z javnima natečajema za prosto delovno mesto. Prosilec se je pritožil zaradi nepopolno posredovanih osebnih podatkov izbranega kandidata v življenjepisu. IP je ugotovil, da so prosto dostopne informacije glede opisa nalog in del, ki jih je izbrani kandidat v preteklosti opravljal kot javni uslužbenec v javnem sektorju. Pravno podlago za razkritje tovrstnih podatkov predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Nasprotno pa njegove varovane osebne podatke predstavljajo pretekle zaposlitve v zasebnem sektorju (naziv in naslov delodajalca, opis del in nalog), razen podatka o obdobju zaposlitve, ki izkazuje enega izmed pogojev za opravljanje dela, določenih v javnem natečaju. Prav tako ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o funkcionalnih znanjih (opravljeni izpiti, delo z računalnikom, znanje tujih jezikov, druga znanja, veščine in spretnosti) ter razlogov zaradi katerih se je kandidat odločil, da kandidira na razpisno delovno mesto. Organ je namreč prosilcu dolžan omogočiti dostop do tistih podatkov, ki so relevantni za zasedbo določenega delovnega mesta, preostala znanja, reference in izkušnje, ki jih kandidat navede in ne izkazujejo izpolnjevanja razpisnih pogojev, pa predstavljajo njegove varovane osebne podatke. IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta odločil o zahtevi prosilca za posredovanje informacij javnega značaja v zvezi z javnima natečajema za prosto delovno mesto. Prosilec se je pritožil zaradi nepopolno posredovanih osebnih podatkov izbranega kandidata v življenjepisu. IP je ugotovil, da so prosto dostopne informacije glede opisa nalog in del, ki jih je izbrani kandidat v preteklosti opravljal kot javni uslužbenec v javnem sektorju. Pravno podlago za razkritje tovrstnih podatkov predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Nasprotno pa njegove varovane osebne podatke predstavljajo pretekle zaposlitve v zasebnem sektorju (naziv in naslov delodajalca, opis del in nalog), razen podatka o obdobju zaposlitve, ki izkazuje enega izmed pogojev za opravljanje dela, določenih v javnem natečaju. Prav tako ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o funkcionalnih znanjih (opravljeni izpiti, delo z računalnikom, znanje tujih jezikov, druga znanja, veščine in spretnosti) ter razlogov zaradi katerih se je kandidat odločil, da kandidira na razpisno delovno mesto. Organ je namreč prosilcu dolžan omogočiti dostop do tistih podatkov, ki so relevantni za zasedbo določenega delovnega mesta, preostala znanja, reference in izkušnje, ki jih kandidat navede in ne izkazujejo izpolnjevanja razpisnih pogojev, pa predstavljajo njegove varovane osebne podatke. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-393/2025/3

Datum: 16. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 8. 2025, zoper odločbo Ministrstva za finance Republike Slovenije, Prežihova 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-31/2025-1611-8 z dne 7. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 20. 8. 2025 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za finance Republike Slovenije, št. 090-31/2025-1611-8 z dne 7. 8. 2025, odpravi v delu, ki se nanaša na »opis del in nalog« ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopij ali v obliki elektronskega zapisa posredovati še:

·         vlogo za zaposlitev izbranega kandidata ….., na način, da bo razvidno celotno besedilo v rubriki »Opis del in nalog« (področni sekretar) na drugi strani vloge ter

·         življenjepis izbranega kandidata ……., na način, da bodo razvidne delovne naloge v rubriki »Delovne izkušnje«, pod besedilom MNZ Policija, Višji policist-kriminalist I, na drugi strani življenjepisa.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 15. 7. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi z javnima natečajema, in sicer natečajem za DM podsekretar št. 1002-23/2025/1, DM 14017, objavljeno dne 4. 3. 2025 na UPPD ter natečajem za DM višji svetovalec št. 1002-6/2025, objavljeno dne 29. 1. 2025 na UPPD. Navedel je, da se želi seznaniti:

- z merili za izbor,

- z življenjepisom izbranega kandidata za podsekretarja in za višjega svetovalca,

- z vprašalnikom na ustnem in pisnem z njegovimi odgovori,

- z vprašalnikom na ustnem in pisnem z odgovori izbranega kandidata in

- z ocenjevalnim listom na preizkusu v posameznih fazah ocenjevanja za mesto.

Ob tem je izpostavil, da so prosto dostopni naslednji podatki, ki se nanašajo na izbrane kandidate, in sicer: delovno mesto, opravljanje dela, opis del, življenjepis, izpolnjevanje pogojev vključno z imenom in priimkom. Z zahtevano dokumentacijo se je želel seznaniti v obliki fotokopij ali elektronskega zapisa.

(2) Z odločbo št. 090-31/2025-1611-8 z dne 7. 8. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je organ delno ugodil zahtevi prosilca in odločil, da se mu posredujejo določeni dokumenti, pri čemer je v njih prekril varovane osebne podatke.

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 20. 8. 2025 vložil pritožbo zaradi nepopolno posredovanih osebnih podatkov izbranega kandidata (DM podsekretar in DM višji svetovalec) v življenjepisu. Navaja, da:

- organ pri javnem natečaju št. 1002-6/2025, delovno mesto Višji svetovalec, ni opredelil, katera delovna mesta je izbrani kandidat opravljal pred zadnjo zaposlitvijo in tudi ne opis del, ki jih je opravljal pri posameznem delodajalcu. Meni, da gre za prosto dostopne informacije (npr. kakšne naloge je opravljal na delovnem mestu kot višji policist, kje in kaj je delal pred tem). Prav tako navaja, da ni prejel obrazca, ki se zahteva pri prijavi, pri čemer je navedel, da želi prejeti obrazec z razkritimi podatki o izobrazbi, delovnih izkušnjah pri delodajalcih, obdobjih in opisih del, delu z računalnikom, opravljenih izpitih itd., saj meni, da gre za javno dostopne podatke ter

- morajo biti pri javnem natečaju št. 1002-23/2025, delovno mesto Podsekretar, razkriti podatki o vseh delodajalcih in obdobjih z opisom del in nalog, podatki o opravljenih izpitih, delu z računalnikom, hobijih itd., kar zahteva obrazec.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da slednji izpodbija odločitev organa glede prekritja določenih osebnih podatkov izbranih kandidatov v življenjepisu in vlogi za zaposlitev, posledično je predmet tega pritožbenega postopka le ta del dokumentacije.

(6) IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 ter sodbi št. II U 431/2022-27 z dne 12. 4. 2024. Navedeno pomeni, da se je treba držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec opredelil v zahtevi z dne 15. 7. 2025. IP tako ugotavlja, da je pritožbena navedba prosilca glede posredovanja obrazca, ki se je zahteval pri prijavi na javni natečaj, št. 1002-6/2025/1 z dne 24. 1. 2025, za uradniško delovno mesto Višji svetovalec v Sektorju za sumljive transakcije, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (št. DM 14016), za ta postopek irelevantna. Navedeni dokument namreč ni bil predmet zahteve prosilca z dne 15. 7. 2025. Vezanost IP na zahtevo prosilca v postopku dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumenta, ki ga v zahtevi ni zahteval, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec je namreč v zahtevi z dne 15. 7. 2025 med drugim navedel, da želi prejeti življenjepis izbranega kandidata, pri čemer slednjega ne gre enačiti z obrazcem »Vloga za zaposlitev«, na katerem naj bi kandidati, skladno z besedilom javnega natečaja, podali prijavo na delovno mesto. IP pripominja, da slednje ne ovira prosilca, da vloži novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero zaprosi za posredovanje omenjenega obrazca.

(7) V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da razpolaga z dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca, razen z življenjepisom izbranega kandidata v javnem natečaju št. 1002-23/2025 za Podsekretarja (št. DM 14017), ki pa ni bil obvezna sestavina prijave na nobenem izmed predmetnih javnih natečajev. Ker organ za kandidata v javnem natečaju št. 1002-23/2025 ne razpolaga z življenjepisom, je prosilcu namesto tega dokumenta posredoval vlogo na zaposlitev na navedeni natečaj, ki ima vsebinsko primerljive podatke kot življenjepis, torej tiste podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev v predmetnem javnem natečaju. IP meni, da je organ s posredovanjem navedene vloge, kljub temu, da z zahtevanim življenjepisom ne razpolaga, izkazal pripravljenost ravnati transparentno in v konkretni zadevi v čim večji meri ugoditi zahtevi prosilca. Nadalje je navedel, da je v življenjepisu izbranega kandidata za Višjega svetovalca (št. DM 14016) na javnem natečaju št. 1002-6/2025, kot v vlogi za zaposlitev izbranega kandidata na javnem natečaju za Podsekretarja (št. DM 14017), št. 1002-23/2024, prekril varovane osebne podatke, in sicer: rojstni datum, naslov stalnega prebivališča, elektronski naslov, opisi delovnih nalog, vključno z navedbo delodajalca v primeru delodajalca v zasebnem sektorju, hobiji ter ostala znanja in kompetence, ki ne izkazujejo izpolnjevanja razpisnih pogojev v navedenih javnih natečajih.

(8) Ker je organ v življenjepisu in vlogi za zaposlitev zavrnil dostop do posameznih podatkov zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, je IP, v okviru pritožbenih navedb prosilca, v nadaljevanju presojal, ali je bila odločitev organa pravilna.

(9) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(10) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(11) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(12) Prosilec v pritožbi navaja, da morajo biti pri javnem natečaju št. 1002-23/2025, delovno mesto Podsekretar, razkriti podatki o vseh delodajalcih in obdobjih z opisom del in nalog, podatki o opravljenih izpitih, delu z računalnikom, hobijih itd., kar zahteva obrazec. IP je vpogledal v besedilo javnega natečaja, št. 1002-23/2025/1 z dne 3. 3. 2025, za uradniško delovno mesto Podsekretar v Sektorju za sumljive transakcije, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (št. DM 14017), v izvorno vlogo za zaposlitev ter v vlogo za zaposlitev, ki je bila prosilcu posredovana na podlagi izpodbijane odločbe in ugotovil, da so pritožbene navedbe prosilca glede razkritja podatkov o vseh delodajalcih in obdobjih z opisom del in nalog, delno utemeljene. IP pritrjuje prosilcu, da so prosto dostopne informacije glede opisa nalog in del, ki jih je izbrani kandidat v preteklosti opravljal kot javni uslužbenec v javnem sektorju. Pravno podlago za razkritje tovrstnih podatkov predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Nasprotno pa njegove varovane osebne podatke predstavljajo pretekle zaposlitve v zasebnem sektorju (naziv in naslov delodajalca, opis del in nalog), razen podatka o obdobju zaposlitve, ki izkazuje enega izmed pogojev za opravljanje dela, določenih v javnem natečaju. Navedeni podatek je organ prosilcu posredoval. Prav tako ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o funkcionalnih znanjih (opravljeni izpiti, delo z računalnikom, znanje tujih jezikov, druga znanja, veščine in spretnosti) ter razlogov zaradi katerih se je kandidat odločil, da kandidira na razpisno delovno mesto. Slednje namreč, upoštevaje besedilo javnega natečaja, ne predstavlja podatkov, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev in meril za zasedbo delovnega mesta. Organ je namreč prosilcu dolžan omogočiti dostop do tistih podatkov, ki so relevantni za zasedbo določenega delovnega mesta, preostala znanja, reference in izkušnje, ki jih kandidat navede in ne izkazujejo izpolnjevanja razpisnih pogojev, pa predstavljajo njegove varovane osebne podatke.

(13) Nadalje prosilec v pritožbi navaja tudi, da organ pri javnem natečaju št. 1002-6/2025, delovno mesto Višji svetovalec, ni opredelil, katera delovna mesta je izbrani kandidat opravljal pred zadnjo zaposlitvijo in tudi ne opis del, ki jih je opravljal pri posameznem delodajalcu. Meni, da gre za prosto dostopne informacije (npr. kakšne naloge je opravljal na delovnem mestu kot višji policist, kje in kaj je delal pred tem). V zvezi z navedenim je IP vpogledal v besedilo javnega natečaja, št. 1002-6/2025/1 z dne 24. 1. 2025, za uradniško delovno mesto Višji svetovalec v Sektorju za sumljive transakcije, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (št. DM 14016), v izvorni življenjepis ter v življenjepis, ki je bil prosilcu posredovan na podlagi izpodbijane odločbe in ugotovil, da je organ pravilno uporabil institut delnega dostopa, razen v delu, v katerem izbrani kandidat navaja delovne naloge, ki jih je opravljal kot višji policist – kriminalist I. Kot že zgoraj pojasnjeno, pravno podlago za razkritje navedenih podatkov predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede dostopa do preostalih podatkov, tj. podatkov o zaposlitvah v zasebnem sektorju (delovno mesto, delovne naloge), pa IP ugotavlja, da je organ pravilno uporabil institut delnega dostopa, saj gre za varovane osebne podatke izbranega kandidata, za razkritje katerih pravna podlaga ni podana.

(14) Odločitev IP v obravnavanem primeru sledi praksi IP v primerljivih primerih, kot npr. v odločbi IP št. 090-138/2024/4 z dne 10. 5. 2024 ter v odločbi IP št. 090-252/2023 z dne 13. 9. 2023.

(15) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP odločil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke