prosilec - Ministrstvo za finance

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, in sicer dostop do mnenja organa za uvrstitev projekta Ministrstva za pravosodje za nakup poslovnih prostorov na Litijski cesti 51 v Načrt razvojnih programov 2023-2026 zaradi obstoja 7. in 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do ostalih dokumentov pa zaradi njihovega neobstoja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se je organ neutemeljeno skliceval na zatrjevane izjeme, glede na to, da pa IP ni ugotovil obstoja drugih izjem, je z odločbo organu naložil posredovanje zahtevanega dokumenta prosilca. V preostalem delu je IP ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena, ker organ z zahtevanimi dokumenti resnično ne razpolaga.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-328/2025/8

Datum: 11. 9. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 14. 7. 2025, zoper odločbo Ministrstva za finance, Prežihova 4, 1001 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-23/2025-1611-3 z dne 7. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 14. 7. 2025 zoper odločbo Ministrstva za finance, št. 090-23/2025-1611-3 z dne 7. 7. 2025, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopij posredovati:

- dopis št. 4102-3/2023/605 z dne 27. 12. 2023.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 10. 6. 2025 na organ naslovil zahtevo za posredovanje:

- pozitivnega mnenja organa za uvrstitev projekta Ministrstva za pravosodje za nakup poslovnih prostorov na Litijski cesti 51 v Načrt razvojnih programov 2023-2026 in

- vseh dokumentov oz. dopisov, ki so jih v zvezi s tem pripravili zaposleni pri organu.

Zahtevo prosilca je organ z odločbo, št. 090-23/2025-1611-3 z dne 7. 7. 2025, zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da se med zakonske izjeme prostega dostopa, skladno s 7. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, uvrščajo tudi dokumenti, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Gre za zakonsko izjemo varstva upravnega postopka, ki zahteva dva kumulativno izpolnjena pogoja. Prvi pogoj pomeni, da je upravni postopek, v zvezi s katerim je sestavljen podatek, v teku in drugi pogoj, da bi razkritje podatka škodovalo izvedbi upravnega postopka. V postopku obravnave predmetne zahteve prosilca je bilo ugotovljeno, da, glede posredovanja pozitivnega mnenja organa za uvrstitev projekta Ministrstva za pravosodje za nakup poslovnih prostorov na Litijski cesti 51 v Načrt razvojnih programov 2023-2026 (v nad. pozitivno mnenje), obstajajo zakonski zadržki za razkritje vsebine iz naslova varstva upravnega postopka, ki zahtevajo presojo organa glede izpolnjevanja zgoraj navedenih pogojev po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Skladno z navedenim organ pojasnjuje, da pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije, pod opr. št. II U 43/2025, teče upravni spor, ki je še v teku in v katerem organ nastopa kot ena od toženih strank. Glede na vsebino tožbenega zahtevka v konkretnem upravnem sporu je organ uporabil t.i. škodni test in presojal nastanek škode, ki bi utegnila nastati z razkritjem pozitivnega mnenja pri nadaljnji izvedbi konkretnega upravnega spora. Organ je ugotovil, da bi, glede na razsežnost tožbenega zahtevka v konkretnem upravnem sporu, razkritje pozitivnega mnenja utegnilo ogroziti izvedbo upravnega spora, še posebej pri določenih procesnih fazah upravnega spora, kot so izvedba dokaznega postopka in nadaljnje zbiranje dokaznega gradiva. Predmetni upravni spor je šele v začetni fazi in kakršnokoli posredovanje listinske dokumentacije, ki bi utegnila imeti dokazno vrednost v nadaljnji izvedbi konkretnega upravnega spora, po presoji organa izpolnjuje kriterij nastanka škodljivih posledic za izvedbo konkretnega upravnega spora. Glede na kumulativno izpolnitev obeh zgoraj navedenih kriterijev je organ posredovanje pozitivnega mnenja zavrnil, s sklicevanjem na 7. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi s preostalo dokumentacijo, ki jo prosilec zahteva v okviru Načrta razvojnih programov 2023-2026, ki so jo pripravili zaposleni pri organu, pa organ ugotavlja, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 14. 7. 2025 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Po mnenju prosilca je nedopustno, da se organ sklicuje, da je bil sprožen upravni postopek, sicer z navedbo, da teče upravni spor na Upravnem sodiščem Republike Slovenije, pod opr. št. II U 43/2025. Organ ne pove osnovnih podatkov o tem sporu - kdaj je bil sprožen, kaj je predmet spora, kdo ga je vložil in nasproti kateri odločitvi. Predvsem manjka datum, kdaj je bil sprožen upravni spor, kajti  organ lahko po določbah ZDIJZ zavrne le podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka. Iz številke spora se vidi, da je bil očitno spor sprožen v letu 2025. Tako se lahko sklepa, da zahtevani dokument »Pozitivno mnenje organa za uvrstitev projekta Ministrstva za pravosodje za nakup poslovnih prostorov na Litijski cesti 51 v Načrt razvojnih programov 2023-2026«, ki je bil zagotovo pripravljen med 22. - 27. 12 2023, ni bil pripravljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, ki se je očitno sprožil šele leta 2025. Tako zagotovo ni izpolnjen prvi od dveh kumulativnih pogojev. Prav tako pa zavračanje posredovanja omenjenega dokumenta v celoti ni v skladu z določilom 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki eksplicitno govori o tem, da se lahko ne posreduje podatka, nikjer pa ne dovoljuje izjeme, da bi se ne posredoval celotni dokument. Ravno to pa navaja organ v izpodbijani odločbi. Prosilec vztraja pri svoji zahtevi in želi pridobiti dotično mnenje in vse ostale dokumente, ki jih je v zvezi s tem pripravil organ.

Dne 17. 7. 2025 je prosilec svojo pritožbo še dopolnil in navedel, da se je obrnil na Upravno sodišče RS, kjer je pridobil informacijo, da pod opr. št. II U 43/2025 teče upravni spor. Torej ne poteka »upravni postopek«, na katere se po mnenju prosilca v izpodbijani odločbi organ neupravičeno sklicuje. Razlika je namreč med »upravnim postopkom« in »upravnim sporom«.

IP je dne 22. 7. 2025 prejel dopis organa, št. 090-23/2025-1611-9, s katerim mu je ta odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje. V dopisu je organ dodatno navedel, da je, pri obravnavi zahteve prosilca za posredovanje pozitivnega mnenja organa za uvrstitev projekta Ministrstva za pravosodje za nakup poslovnih prostorov na Litijski cesti 51 v Načrt razvojnih programov 2023-2026, razlog za zavrnitev za posredovanje omenjenega dokumenta tolmačil v okviru zakonskih zavrnilnih razlogov, ki jih predpisuje ZDIJZ za varstvo upravnega postopka. Podredno organ opozarja, da gre zavrnilni razlog za posredovanje zahtevanega dokumenta tolmačiti tudi v luči zakonske izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot varovani podatek šteje tudi podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V zvezi z navedenim organ dodatno pojasnjuje, da kot ena od toženih strank nastopa v upravnem sporu, ki teče pred Upravnim sodiščem RS pod opr. št. II U 43/2025, ki je še v teku in šele v začetni fazi (sodišču je bil posredovan odgovor na tožbo). V konkretnem upravnem sporu se tožbeni zahtevek glasi na odpravo oz. razveljavitev aktov preostalih dveh toženih strank (Urada RS za nadzor proračuna in Ministrstva za pravosodje), prav tako se v odgovoru na tožbo predlaga zavrženje tožbe kot prepozne (procesna predpostavka), podredno pa zavrženje zaradi neutemeljenosti tožbenih navedb. Na podlagi navedenega je organ tekom obravnave konkretne zahteve prosilca uporabilo t.i. škodni test in presojal nastanek škode, ki bi z razkritjem zahtevanega dokumenta uspela nastati pri nadaljnji izvedbi konkretnega upravnega spora. V konkretni zadevi namreč še ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje s strani zadevnega sodišča (še ni bila razpisana glavna obravnava, dokazni postopek še ni bil izveden). Glede na razsežnost tožbenega zahtevka v konkretnem upravnem sporu bi razkritje pozitivnega mnenja organa utegnilo ogroziti izvedbo upravnega spora, še posebej pri določenih procesnih fazah upravnega spora, kot so izvedba dokaznega postopka in nadaljnje zbiranje dokaznega gradiva, saj še ni jasno, ali bo sodišče sledilo zavrženju tožbenega zahtevka, ali pa se bo v konkretni zadevi spustilo v vsebinsko odločanje in bi kakršnokoli posredovanje listinske dokumentacije, ki bi utegnila imeti dokazno vrednost, škodilo nadaljnji izvedbi konkretnega upravnega spora. Na podlagi tega je organ ocenil kumulativno izpolnitev kriterijev po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in zahtevo prosilca z odločbo zavrnil. Ob upoštevanju zavrnilnih razlogov po določbi 6. člena ZDIJZ je zavrnitev zahtevanega dokumenta mogoča tudi ob predpostavki upoštevanja 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dopisu je organ priložil zahtevani dokument, in sicer mnenje organa za uvrstitev projekta Ministrstva za pravosodje za nakup poslovnih prostorov na Litijski cesti 51 v Načrt razvojnih programov 2023-2026, št. 4102-3/2023/605 z dne 27. 12. 2023.

Z dopisom, št. 090-328/2025/2 z dne 23. 7. 2025, je IP pozval Upravno sodišče RS k opredelitvi, ali je v zvezi s predmetno zadevo sodni postopek še v teku, in če je, v kakšni fazi je postopek ter ali je dokument št. 4102-3/2023/605 z dne 27. 12. 2023 del sodnega spisa, ki se vodi pod opr. št. II U 43/2025, če da, ali bi z njegovim razkritjem lahko nastale škodne posledice za izvedbo sodnega postopka, ter kakšne bi bile te posledice.

Na poziv IP se je Upravno sodišče RS odzvalo z dopisom, št. II U 42/2025 z dne 28. 7. 2025, v katerem je navedlo, da je postopek upravnega spora v fazi predhodnega preizkusa oz. je bil predhodni preizkus že zaključen, spis pa glede na obravnavo zadev po vrstnem redu še ni na vrsti za obravnavo. Po pregledu sodnega spisa ter obširnega upravnega spisa je sodišče ugotovilo, da se v njem ne nahaja dokument št. 4102-3/2023/605 z dne 27. 12. 2023, prav tako ga ni najti v upravnem spisu, ki je bil poslan sodišču. Dokument je vsebinsko omenjen v posameznih dokumentih (npr. v končnem revizijskem poročilu), samega dokumenta pa v samem sodnem ali upravnem spisu ni. Ker sodišče z omenjenim dokumentom ne razpolaga, meni, da je odgovor na vprašanje v zvezi s škodnimi posledicami za izvedbo samega sodnega postopka irelevanten.

Na podlagi poziva IP, št. 090-328/2025/3 z dne 25. 7. 2025, je organ IP, dne 6. 8. 2025, po elektronski pošti posredoval dopis, št. 090-23/2025-1611-14 z dne 6. 8. 2025, v katerem je pojasnil, da je mnenje organa za uvrstitev projekta Ministrstva za pravosodje za nakup poslovnih prostorov na Litijski cesti 51 v Načrt razvojnih programov 2023-2026, št. 4102-3/2023/605 z dne 27. 12. 2023, evidentirano v informacijskem sistemu Krpan (IS Krpan). Iskalni kriterij oz. ključne besede za dostop do zahtevanega dokumenta v IS Krpanu so »nakup poslovnih prostorov«. Organ vsako koledarsko leto odpre novo tekočo zadevo z naslovom »Urejanje projektov v načrtu razvojnih programov (NRP) v letu xxxx«, kamor se evidentirajo vse vloge prosilcev glede urejanja projektov v tekočem letu in mnenja organa, zato gre za edino odprto zadevo v okviru tovrstnih izdanih mnenj. Dopisu je organ priložil popis spisa zadeve št. 4102-3/2023 ter zaslonske prikaze dela spisa št. 4102-3/2023, kamor je evidentiran tudi zahtevani dokument št. 4102-3/2023/605 z dne 27. 12. 2023. Kot že pojasnjeno v spremnem dopisu ob odstopu pritožbe prosilca je organ ena od toženih strank v upravnem sporu, ki teče pred Upravnim sodiščem RS pod opr. št. II U 43/2025, ki je še v teku in šele v začetni fazi (sodišču posredovan odgovor na tožbo). V konkretnem upravnem sporu se tožbeni zahtevek glasi na odpravo oz. razveljavitev aktov preostalih dveh toženih strank (Urada RS za nadzor proračuna in Ministrstva za pravosodje), prav tako se v odgovoru na tožbo predlaga zavrženje tožbe kot prepozne (procesna predpostavka), podredno pa zavrženje zaradi neutemeljenosti tožbenih navedb. Na podlagi navedenega je organ tekom obravnave konkretne zahteve prosilca izvedel t.i. škodni test in presojal nastanek škode, ki bi utegnila nastati z razkritjem zahtevanega dokumenta pri nadaljnji izvedbi konkretnega upravnega spora, glede na to, da še ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje s strani zadevnega sodišča (še ni bila razpisana glavna obravnava, dokazni postopek še ni bil izveden). Glede na kompleksnost predmetnega upravnega spora bi se lahko posredovanje zahtevanega dokumenta prosilcu izkazalo za preuranjeno, saj bi lahko organ zahtevani dokument v primeru, če bo Upravno sodišče RS nadaljevalo postopek, uporabilo kot morebitno trditveno podlago v dokaznem postopku. Težko je oceniti, v katero smer se bo nadaljeval upravni spor in katero listinsko dokumentacijo bo organ moral predložiti v nadaljevanju tega postopka. Iz tega vidika je organ svojo odločitev v izpodbijani odločbi oprl na varstvo upravnega postopka. Podredno je organ tudi že opozoril na izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot varovani podatek šteje tudi podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V vsakem primeru, torej ob upoštevanju bodisi 7. ali 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, organ ocenjuje enak izid škodnega testa, predvsem zaradi predpostavke, da je postopek konkretnega upravnega spora šele v začetni fazi in je zaščita vsakršne dokumentacije, ki bi utegnila biti predmet tega postopka, merodajna, tudi z vidika upoštevanja ustavnega načela enakega varstva pravic vseh strank postopka (22. člen Ustave RS), kar pomeni tudi organa v razmerju do preostalih strank konkretnega upravnega spora. Popis zadeve upravne spora je priloga dopisu. V zvezi z opredelitvijo do pritožbenih navedb prosilca organ še pojasni, da gre v postopku upravnega spora za izredno kompleksno in sui generis zadevo, za katero tudi tožeča stranka v tožbi izjavlja, da ni drugega pravnega varstva zoper akte, ki so bili izdani zoper njo. Kot omenjeno, je postopek konkretnega upravnega spora šele v začetnih fazah in še ni jasno, ali bo sodišču sledilo zavrženju tožbenega zahtevka na strani toženih strank, ali se bo v konkretni zadevi spustilo v vsebinsko odločanje in bi kakršnokoli posredovanje listinske dokumentacije, ki bi utegnila imeti dokazno vrednost, škodilo k nadaljnji izvedbi konkretnega upravnega spora. Na podlagi tega je organ skrbno preučil zahtevo prosilca in po opravljenem škodnem testu zavzelo stališče, ki ga prosilec izpodbija s pritožbo. Dodatno organ še pojasni, da je bil zahtevani dokument pripravljen v ločenem postopku v letu 2023, vendar je tožeča stranka sprožila upravni spor v letu 2025 z vsebino, ki se posredno lahko nanaša na zahtevani dokument, kar je organ ob obravnavi zahteve prosilca moral upoštevati z vidika varstva upravnega postopka (7. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali drugega sodnega postopka (8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Tudi sklicevanje prosilca na očitke, da mu organ ni posredoval podatkov o vsebini, datumu, tožečih strankah konkretnega upravnega spora je zavajajoče in neutemeljeno. Organ ne more posredovati podatkov o odprtem upravnem sporu, ki še ni pravnomočno zaključen, hkrati pa so tožene stranke tudi drugi državni organi. Organ tako ne sme samovoljno posredovati podatkov prosilcu.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

- Zahteva za posredovanje pozitivnega mnenja organa za uvrstitev projekta Ministrstva za pravosodje za nakup poslovnih prostorov na Litijski cesti 51 v Načrt razvojnih programov 2023-2026 (dokument št. 4102-3/2023/605 z dne 27. 12. 2023).

Dostop do informacij javnega značaja je mogoče omejiti le, če je izpolnjena katera od izjem, ki jih določa 5.a in 6. člen ZDIJZ.

Ker je organ dostop do dokumenta, št. 4102-3/2023/605 z dne 27. 12. 2023, zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 7. in 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal, ali so podani pogoji za uporabo navedenih izjem.

Izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Skladno s 7. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen in sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme sta tako kumulativno potrebna dva pogoja:

- zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka in je v teku;

- razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

V tem delu IP uvodom poudarja, da je upravni postopek vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava.

Pri pregledu zahtevanega dokumenta je IP ugotovil, da gre za mnenje k predlogu oz. odgovor organa na dopis Ministrstva za pravosodje, v okviru katerega mu je bil v pregled posredovano gradivo s predlogom spremembe veljavnega Načrta razvojnih programov 2023-2026. Glede na samo formulacijo in vsebino dopisa (gre za mnenje oz. soglasje) je IP ugotovil, da se pri zahtevanem dokumentu ni moč sklicevati na 7. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj dokument ni bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka. Kot že navedeno, gre za mnenje, ki ga je organ podal na predlog Ministrstva za pravosodje.

Navedeno pomeni, da zahtevani dokument ni bil sestavljen/ustvarjen zaradi upravnega postopka v smislu obravnavane določbe ZDIJZ in da že prvi pogoj za opredelitev izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni izpolnjen.

IP zaradi navedenega ni preverjal izpolnjevanja drugega pogoja, tj. nastanek škode pri njegovi izvedbi.

Izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Za uveljavitev izjeme iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo. Poleg pogoja, da je (sodni) postopek še v teku oz. da je izdelani dokument namenjen izvedbi konkretnega sodnega postopka, je bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Ta pogoj pa zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora biti izkazano, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oz., da bi nastala določena škoda pri izvedbi konkretnega sodnega pravdnega postopka. Ogrozitev mora biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se torej v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128).

Tekom pritožbenega postopka je IP s strani Upravnega sodišča RS prejel pisno pojasnilo, da se dotični dokument ne nahaja v sodnem spisu, zato je opredelitev do vprašanja v zvezi s škodnimi posledicami za izvedbo samega sodnega postopka irelevantno.

IP tako ugotavlja, da dotični dokument ni predmet sodnega postopka in posledično ne gre za dokument, ki bi bil namenjen sami izvedbi konkretnega sodnega postopka in bi lahko kakorkoli vplival na njegov končni izid. Zahtevani dokument je tako za sam sodni postopek irelevanten, zato njegovo razkritje nikakor ne more škodovati izvedbi samega sodnega postopka.

Obstoj drugih izjem iz 5.a in 6. člen ZDIJZ

Pri pregledu zahtevanega dokumenta IP drugih izjem iz 5.a in 6. člen ZDIJZ ni našel.

- Zahteva za posredovanje vseh dokumentov oz. dopisov, ki so jih, v zvezi z mnenjem organa za uvrstitev projekta Ministrstva za pravosodje za nakup poslovnih prostorov na Litijski cesti 51 v Načrt razvojnih programov 2023-2026, pripravili zaposleni pri organu.

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. V okviru pritožbenega postopka je organ IP posredoval del popisa zadeve št. 4102-3/2023-1611, v okviru katere organ evidentira vse dokumente, ki se nanašajo na urejanje projektov v načrtu razvojnih programov v letu 2023, pri pregledu katerega je IP ugotovil, da se v njem ne nahajajo dokumenti, ki bi ustrezali temu delu zahteve prosilca.

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navajata nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prav tako IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Zaključek

IP je na podlagi navedenega zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil in odločil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke