prosilec - Ministrstvo za finance

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih podatkov, v delu iz razloga, da z njimi ne razpolaga v materializirani obliki oziroma v delu iz razloga, da prosilec z njimi že razpolaga, del zahteve pa je odstopil v reševanje pristojnemu organu. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi analizami ne razpolaga v materializirani obliki. Glede zahtevanih predlogov FURS na temo ureditve poklica računovodja in davčni svetovalec pa je IP ugotovil, da organ v delu Zapisnika 1. seje SPT FURS razpolaga s predlogom FURS, ki ustreza predmetu zahteve prosilca, v materializirani obliki in so s tem pogoji za obstoj informacije javnega značaja v tem delu zahteve izpolnjeni. IP je tako pritožbi prosilca ugodil delno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-221/2025/5

Datum:  13. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 7. 5. 2025, zoper odločbo MINISTRSTVA ZA FINANCE, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-16/2025/11 z dne 6. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 7. 5. 2025 se delno ugodi. Odločba MINISTRSTVA ZA FINANCE, št. 090-16/2025/11 z dne 6. 5. 2025, se delno odpravi in se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati Zapisnik 1. seje Strokovnega posvetovalnega telesa Finančne uprave RS št. 024-25/2023-23 z dne 23. 8. 2023, na način, da posreduje:

-       podatke o organu, številki, datumu in nazivu dokumenta na 1. strani,

-       besedilo šestega odstavka pod točko Ad 3., ki se začne z besedilom »Po mnenju FURS bi bilo smiselno proučiti …« ter konča z besedilom »… in je za udeležence brezplačno.«,

-       podatke o podpisniku dokumenta.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 12. 3. 2025 od organa zahteval posredovanje vseh podatkov oziroma informacij javnega značaja (zbirke listin, pisanja, …) v zvezi z:

- Analizo, ki je pokazala t.i. uspešnost, učinkovitost in gospodarnosti javno-dajatvenih pravil (npr. obdobje zadnjih 5 let), v povezavi z davčnimi spodbudami - davčne olajšave, ki so bile koriščene s strani plačnikov davkov, ne samo za podjetja, tudi odvetniki itd. glede na cilje države, ki so povezani z davčnimi spodbudami. Če evalvacija ni bila opravljena, potem prosi za podatek, kdaj bo evalvacija opravljena. Verjame namreč, da so lahko davčne olajšave, ki niso ustrezno povezane s cilji, velik negativni vpliv na t.i. pošten davčni sistem. Plačniki davkov, ki olajšave ne morejo koristiti (primeroma), so namreč depriviligirani, glede na določene dejavnosti, ki jim »zakon« dopušča olajšave. Gre za udejanjanje načela enakosti pred zakonom in za udejanjanje načela integrativnega izvajanja pooblastil oseb z javnimi pooblastili v delu javne porabe.

- Analizo vseh pisanj oziroma informacij, ki jih poseduje organ (vse pobude, tudi Finančne uprave Republike Slovenije) v povezavi s pobudo Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (Zakon o davčnem svetovanju). Prosi za vse dokumente in aktivnosti, ki so bile izvedene s strani organa, vključno z analizo sive ekonomije v povezavi s tveganjem delovanja nestrokovnih in neetičnih davčnih posrednikov. Prosi pa tudi za analizo tveganj v zvezi s pranjem denarja, ko in če delujejo neetični in nestrokovni davčni posredniki.

(2) Z dopisom št. 090-16/2025/2 z dne 18. 3. 2025 in po elektronski pošti 2. 4. 2025, je organ pozval prosilca na dopolnitev zahteve z opredelitvijo načina seznanitve z zahtevanimi informacijami.

(3) Prosilec je z elektronskim dopisom z dne 4. 4. 2025 sporočil organu, da se želi z zahtevanimi dokumenti seznaniti v e-obliki. Navedel je še, da zahteva tudi vse predloge Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) na temo ureditve poklica računovodja in davčni svetovalec ter da zahteva dokumente za obdobje zadnjih 5 let, potrebuje pa jih za potrebe analize ukrepov države, ki jih izvaja tudi za potrebe znižanja tveganja pranja denarja.

(4) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-16/2025/11 z dne 6. 5. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil, v delu zahteve, ki se nanaša na analizo tveganj v zvezi s pranjem denarja, ko in če delujejo neetični in nestrokovni davčni posredniki, pa odstopil v pristojno reševanje Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju: UPPD) in o tem obvestil prosilca. V postopku obravnave zahteve in dopolnitve zahteve prosilca je organ preveril, ali razpolaga z dokumenti iz zahteve in dopolnitve zahteve. Ugotovil je, da z dokumenti, ki bi vsebovali zahtevano vsebino, ne razpolaga. V skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ namreč eden od pogojev za obstoj informacije javnega značaja, to je izpolnitev t.i. kriterija materializirane oblike, v konkretnem primeru ni izpolnjen. Organ tako dokumentov, ki jih dejansko nima in jih ni izdelal ali prejel s strani drugih organov, oziroma oseb, prosilcu ne more posredovati. Organ je zato zahtevo prosilca zavrnil, razen v delu, v katerem jo je odstopil v reševanje pristojnemu organu, kot že navedeno.

(5) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 7. 5. 2025, iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve pravil postopka (stranki ni bilo dano sodelovanje v postopku) in grobe kršitve pravil materialnega prava. Meni namreč, glede na to, da je organ pristojen za »koordinacijo strukturnih reform« (tudi javne dajatve na področju socialnega in zdravstvenega zavarovanja ter lokalnih dajatev in tudi dajatev javnih gospodarskih služb, predvsem v delu t.i. varovanja pravic z vidika postopka) in glede na to, da je pristojen za »davčni in carinski sistem« in »preglednost finančnega sistema«, da je (že na prvi pogled) jasno, da je odločba organa nezakonita in neskladna z zakonom. Organ namreč prejema, na dnevnem nivoju, vprašanja in pobude, kot izhaja iz njegove vloge. Težava je, da se pobude ne obravnavajo in predvsem, da organ ne predlaga ustavno-pravno pravilnih rešitev. Glede na to, da vloga obravnava teme, kot so bile predložene na naslov organa v Deklaraciji ZDSS o uvedbi poštenega davčnega sistema z dne 23. 11. 2023 in glede na to, da sta UPPD in FURS večkrat podala zahtevo za ureditev področja, predlaga, da IP izda odločbo, v kateri naj ugotovi, da mora organ izvršiti vlogo na način, kot to določa ZDIJZ. V kolikor pa IP pridobi dokaze, da organ ni izvedel nobene analize ustreznosti uveljavljenih davčnih olajšav (npr. v ZDDPO-2), pa predlaga, da IP odstopi vlogo zakonodajni veji oblasti (ustreznemu odboru) in ga naj informira, da se v Sloveniji ne sprejema zakonodaja skladno z določbami Resolucije o normativni dejavnosti.

(6) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, z e-dopisom z dne 20. 5. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Odstopu je priložil spisovno dokumentacijo spisa zadeve št. 090-16/2025.

(7) Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP v prostorih organa, 11. 6. 2025, opravil ogled brez prisotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. Ogled brez prisotnosti strank pomeni procesno dejanje IP, da kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. IP je na ogledu vpogledal v informacijski sistem organa KRPAN ter prevzel v spis te zadeve zapisnike, oziroma osnutke zapisnikov treh sej Strokovnega posvetovalnega telesa FURS (v nadaljevanju: SPT FURS).

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(8) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(10) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. Del zahteve, ki se nanaša na analizo tveganj v zvezi s pranjem denarja, ko in če delujejo neetični in nestrokovni davčni posredniki, ki jo je organ odstopil v pristojno reševanje UPPD, ni predmet presoje IP. Organ je v tem delu postopal po 20. členu ZDIJZ, ki ureja ravnanje organa, če ne poseduje zahtevane informacije. Po tej določbi mora organ nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca, če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo.

Informacija javnega značaja

(11) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(12) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(13) IP je na ogledu in camera ugotovil:

- Da organ ne razpolaga z zahtevanimi analizami. IP je po vpogledu v sistem KRPAN, z uporabo ključnih besed »analiz«, »davč« in »vzpodbud«, ugotovil, da je sistem našel šest zadetkov, ampak se zadetki ne nanašajo na zahtevane analize. Gre za e-sporočila različnih poslovnih subjektov. S ključnimi besedami »analiz«, »davčn«, »olajš«, »analiza«, »zbornica davčnih«, »zbornica davčnih«, »zbornica« in »pobud«, »zbornica davčnih« in »posredn« je sistem sicer našel več zadetkov, različnih dokumentov, vendar ti dokumenti ne predstavljajo zahtevanih podatkov. Organ je ob tem pojasnil, da bi bile zahtevane analize evidentirane v informacijskem sistemu KRPAN (oziroma predhodnem sistemu Lotus Notes), če bi obstajale.

- Vodja Sektorja za analize in koordinacijo davčne politike je izrecno pojasnila, da tovrstnih analiz nedvomno ni in se ne delajo. Delajo se samo analize davčnih izdatkov, ki se morajo pripravljati na podlagi Zakona o javnih financah, letno, skupaj z zaključnim proračunom za preteklo leto. V tem poročilu se merijo samo učinki, koliko se izgubi z določenimi oprostitvami, olajšavami ipd. na področju davčne politike, ne meri pa organ učinkovitosti olajšav na cilje, ki se zasledujejo z določenim ukrepom. Ta poročila so sicer javno objavljena. Organ niti ne razpolaga z modeli, ki bi omogočali izdelavo analiz kot jih zahteva prosilec.

- V zvezi z zahtevanimi predlogi FURS na temo ureditve poklica računovodja in davčni svetovalec pa  organ razpolaga z Zapisnikom 1. seje SPT FURS, št. 024-25/2023-23 z dne 23. 8. 2023, iz katerega izhaja, da so se pod 3. točko obravnavali možni pristopi k ureditvi položaja davčnih posrednikov. Pod to točko je v zadnjem odstavku razprave podano mnenje FURS, o dostopu do katerega je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe. Iz nadaljnjih dokumentov, torej zapisnika naslednje, 2. seje, SPT FURS in osnutka zapisnika 3. seje SPT FURS, pa izhaja, da se tema ureditve položaja davčnih posrednikov ni več obravnavala. Organ je ob tem pojasnil, da o dostopu do tega zapisnika ni odločal, ker je prosilec ta zapisnik že pridobil v vlogi predstavnika Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije.

(14) Upoštevaje navedeno ter na podlagi ugotovitev na ogledu in camera IP sledi navedbam organa, da z zahtevanimi analizami ne razpolaga v materializirani obliki. Nedvomno so analize, ki jih zahteva prosilec, po vsebini zelo specifične (glede na kriterije, ki jih je postavil prosilec) in če jih organ za svoje delo ne potrebuje, jih tudi ni dolžan narediti. IP tako zaključuje, da pogoji za informacijo javnega značaja v delu, ki se nanaša na zahtevane analize, niso izpolnjeni. Glede zahtevanih predlogov FURS na temo ureditve poklica računovodja in davčni svetovalec pa IP ugotavlja, da organ v delu Zapisnika 1. seje SPT FURS razpolaga s predlogom FURS, ki ustreza predmetu zahteve prosilca, v materializirani obliki in so s tem pogoji za obstoj informacije javnega značaja v tem delu zahteve izpolnjeni, kot to izhaja iz 13. točke obrazložitve te odločbe, na katero se IP sklicuje v izogib ponavljanju.

(15) V zvezi z zahtevanim podatkom »Kdaj bo evalvacija opravljena, če evalvacija ni bila opravljena« pa IP ugotavlja, da v tem delu ne gre za zahtevo po ZDIJZ, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Kot že navedeno, zavezanci niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil in odgovorov ipd., da bi zadostili zahtevi prosilca. Zavezanci po ZDIJZ so namreč dolžni odločati le o dostopu do podatkov, s katerimi že razpolagajo v času vložitve posamezne zahteve.

(16) IP ob navedenem poudarja še, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi moral razpolagati z določenimi informacijami. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do pritožbenih navedb prosilca, ki se nanašajo na njegovo mnenje glede siceršnjega dela in odločanja organa, ne opredeljuje. Prav tako ni na IP, da bo informiral Državni zbor, da se v Sloveniji ne sprejema zakonodaja v skladu z določbami Resolucije o normativni dejavnosti.

(17) Glede na navedbe prosilca o razlogih, zaradi katerih potrebuje zahtevane podatke, pa IP pojasnjuje, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije javnega značaja, in če gre, ali gre za  informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

(18) Ker dokument, o dostopu do katerega je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe, obsega določene osebne podatke, se IP opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema varstva osebnih podatkov

(19) IP ugotavlja, v skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[1], da so podatki o imenu, priimku, delovnem mestu in podpisu podpisnika Zapisnika 1. seje SPT FURS, št. 024-25/2023-23 z dne 23. 8. 2023, osebni podatki.

(20) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. V drugem odstavku 6. člena pa Splošna uredba o varstvu podatkov določa, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. 

(21) Upoštevaje navedene določbe IP ugotavlja, da zakonito podlago za razkritje predhodno navedenih osebnih podatkov javnega uslužbenca, kot podpisnika zadevnega zapisnika, v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja ZDIJZ, konkretno določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s to določbo se dostop do zahtevane informacije dovoli (tudi v primeru podane izjeme varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani).

Delni dostop

(22) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (19. člen), do zahtevanih podatkov mogoč, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP pa je, upoštevaje navedeno, odločil o delnem dostopu na način, da je jasno razvidno, da zahtevani podatki izhajajo iz zaključenega dokumenta, in zato odločil tudi o dostopu do podatkov o originatorju zapisnika.

Način seznanitve

(23) Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ. Iz dopolnitve zahteve prosilca izhaja, da želi zahtevane v elektronski obliki.

(24) IP ugotavlja, da iz 5. člena ZDIJZ izhaja pravica prosilca, da izbere način seznanitve z zahtevanimi informacijami, pri čemer loči med vpogledom, prepisom, fotokopijo ali elektronskim zapisom, torej med dokumentom v fizični in elektronski obliki. IP v zvezi s to določbo tako pojasnjuje, da pomeni »elektronski zapis« iz 5. člena ZDIJZ tako posredovanje po elektronski pošti, kot tudi na različnih elektronskih nosilcih (CD, USB ključek…), od organa pa je nato odvisno, v kateri od teh oblik lahko zagotovi prosilcu dostop.

Sklepno

(25) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil delno, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je zahtevo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe

(26) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(27) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.