prosilec - Ministrstvo za finance

POVZETEK:

ODLOČBA:

Številka: 090-7/2025/2

Datum: 22. 1. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi  …………(dalje prosilka), z dne 24. 12. 2024, zoper odločbo Ministrstva za finance, Službe za pravne zadeve, Prežihova 4, p.p. 644 a, 1001 Ljubljana (dalje organ), št. 090-56/2024/5 z dne 24. 12. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 24. 12. 2024 zoper odločbo Ministrstva za finance št. 090-56/2024/5 z dne 24. 12. 2024 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 4. 12. 2024 pri organu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je želela prejeti dokumentacijo odprtega javnega poziva za pridobivanje kandidatk oziroma kandidatov za članico oziroma člana Nadzornega sveta SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d.

Organ je z odločbo št. 090-56/2024-5 z dne 24. 12. 2024 zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi odločbe se je organ skliceval na izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se zahteva zavrne, če se nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Ob tem organ pojasnjuje, da je celoten postopek izbora novih članov SID banke še v teku in v fazi, ko bo na podlagi javnega poziva in izvedenega preverjanja s strani komisije, komisiji SID banke posredovana dokumentacija kandidatov, da jo preveri in poda oceno primernosti. Šele nato se v vladno obravnavo predlaga kandidat v imenovanje pod odložnim pogojem, mandat pa kandidat nastopi, ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije. Vse faze postopka so navedene tudi v javnem pozivu. Dokumentacija, ki jo zahteva prosilka, je torej še predmet posvetovanja v organu, oziroma je še v fazi izbirnega postopka, njeno razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njene vsebine. Na podlagi navedenega organ ugotavlja, da je podana izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je zahtevo prosilke zavrnil. V postopku niso nastali stroški.

Zoper zgoraj navedeno odločbo št. 090-56/2024-5 z dne 24. 12. 2024 (dalje izpodbijana odločba) je prosilka vložila pritožbo z dne 24. 12. 2024. Ne strinja se z zavrnitvijo in navaja, da se njena zahteva ne nanaša na odprt javni poziv, ampak na javni poziv, ki se je zaključil že 29.11.2024, ko je potekel rok za prijavo. Meni, da izjema dokumenta v postopku izdelave ni podana, ker se njena zahteva nanaša na dokumente, ki jih je organ (že dokončno) prejel v obdobju med 15. 11. 2024 in 29. 11. 2024, gre torej za zbirko zbranih dokumentov v določenem obdobju, ki je zaključena in ni več v izdelavi. O podobnih primerih je IP že odločal, pri čemer citira prakso IP s tem v zvezi.

Organ je dne 9. 1. 2025 odstopil pritožbo prosilke v odločanje IP. Pri tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Organ je navedel, da pri svoji odločitvi vztraja in je ne bo nadomestil. Organ je zadevi priložil tudi vso spisovno dokumentacijo, to je tudi vso dokumentacijo, ki jo je prejel po javnem pozivu za pridobivanje kandidatk za članico oziroma člana nadzornega sveta SID banke, d.d.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi prosilkine zahteve za posredovanje dokumentacije odprtega javnega poziva za pridobivanje kandidatk oziroma kandidatov za članico oziroma člana Nadzornega sveta SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., primarno skliceval na izjemo dokumenta v nastajanju po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, čemur prosilka v pritožbi oporeka in vztraja, da ta izjema ni podana.

Pri pregledu dokumentacije, ki je predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku, to je dokumentacije odprtega javnega poziva za pridobivanje kandidatk oziroma kandidatov za članico oziroma člana Nadzornega sveta SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., je IP, v okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti, ugotovil, da presojana dokumentacija vsebuje prijavo(e) kandidatov(tk) na predmetni javni poziv in vsebuje osebne podatke.

Posledično se je IP naprej opredelil do izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. To je neposredno uporabljiva Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), poleg tega pa tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

Pri pregledu presojane dokumentacije je IP ugotovil, da ta vsebuje številne osebne podatke. Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Glede na navedeno ni dvoma, da vsi podatki, vsebovani v vlogah prijavljenih kandidatov, izpolnjujejo merila za osebne podatke.

Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku z zahtevo po ZDIJZ, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se, ne glede na obstoj izjeme (osebni podatek) dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ali če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ali gre dejansko za tovrstne informacije, pa je treba ugotavljati za vsak primer posebej, saj gre za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri tem pa je treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. 

V obravnavani zadevi je po oceni IP za odločitev ključna ugotovitev, da na javnem pozivu, na katerega se nanaša zahteva prosilke za posredovanje dokumentacije, (še) ni bil izbran noben kandidat za člana oziroma članico nadzornega sveta SID banke, d.d.. Predmet presoje so torej prijave (še) neizbranih kandidatov oziroma kandidatk, posledično pa nihče od kandidatov s tem v zvezi (še) ni nastopil javne funkcije. Določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki dopušča razkritje osebnih podatkov, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije, tako v obravnavanem primeru ne pride v poštev. Vsi osebni podatki, ki jih vsebuje prijavna dokumentacija, so tako varovani osebni podatki, ker ni pravne podlage za njihovo posredovanje javnosti (tudi prosilki) kot prosto dostopnih informacij javnega značaja. O vprašanju, ali so prijave neizbranih kandidatov prosto dostopne informacije javnega značaja, je IP sicer že večkrat odločal in zavzel stališče, da gre za varovane osebne podatke (tako npr. v odločbi IP št. 090-145/2019 z dne 4. 7. 2019 in št. 090-265/2020), s čimer IP tudi v tej zadevi sledi svoji praksi.

Izhajajoč iz ugotovitve, da so podatki o (še) neizbranih kandidatih varovani osebni podatki, je IP dalje presojal, ali je do zahtevane dokumentacije možno izvesti delni dostop, kot to določa 7. člen ZDIJZ.

Delni dostop je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona (izjeme – op. IP) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Nadalje je ta določba konkretizirana v 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju: Uredba), iz katere sledi, da je delni dostop mogoč, če je varovane informacije mogoče iz dokumenta fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne. Ne glede na to se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Obe navedeni določbi opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Vendar pa implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih težav ločevanja prosto dostopnih od zavarovanih podatkov, temveč tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni treba odobriti takrat, ko bi bil ta brez smisla, ker bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (primer Olli Mattila proti Komisiji in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2011, ECR II-226). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta tehnični in vsebinski vidik.

Z vpogledom v presojano dokumentacijo je IP ugotovil, da dokumentacija vsebuje številne osebne podatke, ki se v dokumentih prepletajo v obsegu in na način, da delni dostop ni možen. Koncentracija varovanih osebnih podatkov in njihova medsebojna prepletenost v presojanih dokumentih je namreč tako velika, da izločitev nevarovanih podatkov iz dokumentov ne bi bila možna na način, da varovani osebni podatki ne bi bili ogroženi. Če pa bi v presojanih dokumentih prekrili vse varovane osebne podatke, bi prosilka prejela samo prazen obrazec vloge in razpisne dokumentacije, ki je že bila javno objavljena v okviru poziva, na katerega se nanaša njena zahteva.

Ker je IP v pritožbenem postopku ugotovil obstoj zakonske izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se ni ukvarjal z vprašanjem, ali je za omejitev dostopa podana tudi izjema, na katero se v izpodbijani odločbi sklicuje organ. Za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja namreč zadošča že ena od izjem, ki jih ZDIJZ taksativno določa v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in 5.a  členu.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločba organa pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena in jo je treba zavrniti.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke