prosilec - Ministrstva za zdravje
+ -Številka: 090-23/2023
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil več zahtev, o katerih je organ odločil z eno odločbo. V določenem delu je organ dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil, ker iz same vsebine zahtev ne izhaja, da bi želel prosilec prejeti dokumente. Ravno nasprotno, prosilec z dokumenti že razpolaga, saj jih je sam poslal organu (v obliki povezav, člankov, dokumentarnih filmov) in sedaj od njega želi opredelitev oz. pojasnilo, ali so dokumenti pred prejemom zahteve prosilca pri organu obstajali, oz. ali obstajajo sedaj, ko je dokumente organu poslal prosilec oz. ali obstajajo enakovredni dokumenti, ki lahko ovržejo ugotovitve iz priloženih dokumentov. Ker ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje, je IP v tem delu potrdil odločitev organa v izpodbijani odločbe. Zahtevo prosilca, v delu, ki se nanaša na podatke, ki izhajajo iz zaključnih zdravniških mnenj glede posameznikov, ki jih je obravnavala Komisija za ugotavljanje vzročne zveze med cepljenjem proti Covid-19 in nastalo škodo in ki vsebujejo zaključke glede vzročnih povezav med cepljenjem in neželenimi stranskimi učinki primerov, ki jih je obravnavala komisija, je organ zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre v dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, brez konteksta ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za javnost. Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca tudi v tem delu zavrnil kot neutemejeno.
ODLOČBA:
Številka: 090-23/2023/4
Datum: 7. 3. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 11. 1. 2023, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-126/2022/7 z dne 21. 12. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo
O D L O Č B O
- Pritožba prosilca z dne 11. 1. 2023 zoper odločbo Ministrstva za zdravje, št. 090-126/2022/7 z dne 21. 12. 2022, se zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ naslovil več zahtev za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer:
· Zahteva št. 1 (z dne 10. 11. 2022)
»1. Prosim za odgovor in pojasnilo, če spodnje informacije javnega značaja in dokumenti "obstajajo" (pred prejemom te prošnje oz. po prejemu te prošnje). Povzetek bistva nove znanstvene študije - rezencirane, v ugledni znan. publikaciji: Med julijem 2021 in avgustom 2022 so se v cepivih za Covid-19 pojavili dokazi o nerazkritih sestavinah. To je objavilo vsaj 26 raziskovalcev/raziskovalnih skupin v 16 različnih državah, na petih celinah, z uporabo spektroskopskih in mikroskopskih analiz. Kljub temu, da so delovali večinoma neodvisno med seboj, so si njihove ugotovitve izjemno podobne in poudarjajo jasno in aktualno nevarnost, da so svetovnemu prebivalstvu lagali glede vsebine "cepiv" za Covid-19. To sproža resna vprašanja o resničnem namenu nevarnih poskusih injekcij, ki jih je do zdaj prejelo 5,33 milijarde ljudi (več kot dve tretjini človeštva), vključno z otroki, očitno brez njihovega informiranega soglasja glede vsebine. Presenetljive ugotovitve vključujejo geometrijske strukture z ostrimi robovi, vlaknaste ali cevaste strukture, kristalinske tvorbe, "mikrobubline" in morebitno samosestavljivo nanotehnologijo. Kri ljudi, ki so prejeli eno ali več Covid-19 "cepiv", vsebuje tujke in je resno degradirana, z rdečimi krvničkami, ki so običajno v obliki Rouleaux formacij. Vseh teh 26 študij skupaj je prepričljiv argument za to, da je treba v celoti uporabiti znanstvene preiskave v zvezi s cepivom Covid-19. Če bodo ugotovitve teh 26 študij potrjene, bodo politične posledice lahko revolucionarne: storjen je bil globalni! zločin proti človeštvu, genocid, pri katerem so bile vpletene vse vlade, vsi regulatorji, vse medijske organizacije in vsi poklici. Študija je dostopna na povezavi: https://www.researchgate.net/publication/364819531_WHAT_IS_IN_SO-CALLED_COVID19_VACCINES_Part_1_Evidence_of_a_Global_Crime_Aqainst_Humanity. Testi - zadnja študija - že leta 2020 v analizi Polak-et al., v Sloveniji v znanstvenem članku dr. Žige Zebca (že davno tudi poslan MZ): https://popularrationalism.substack.com/p/peer-reviewed-study-confirmsfatal?fbclid=lwAR1RG1 9ZisL2DKMD31HfBRvigoc5oPHrTrOydFwKEAdslVY90tq-QyTj7A0. Odločen in pogumen sodnik:
https://rashidkhanvaccineolog.blogspot.com/2022/11/big-breaking-mumbai-court-summons_2.html?m=1 Kategorično dokazano - slike in posnetki niso za želodec: https://www.1ogicno.com/hrana-zdravlle/prema-doktoru-sucharitu-bhkadiiu-clepiva-za-covid-19-unistavaju-srca-i-moiqove-milijarde-ljudi.html.
Recenziranih znanstvenih študij o škodljivosti mask, njihovi neučinkovitosti in celo o njihovem prispevku k hitrejšemu in večjemu širjenju okužb (PubMed, Nature, Hopkins University... ) imam trenutno 5. Vse sem poslal na organ, z vprašanjem, če "obstajajo." Tudi v tem primeru sem za informacije, ki sem jih poslal sam, prejel isti zavrnilni odgovor: da "ne obstajajo." Vljudno sprašujem, če tudi te informacije, ki najverjetneje "obstajajo", še naprej uradno "ne obstajajo"? Ali pri organu tudi vseh teh "informacij" glede cepiv, testov, mask in grozljivih posledicah kovidnih cepiv še naprej uradno "ni - ne obstajajo"? S poudarkom: ali ne obstajajo niti po tem, ko so prispele v tej e-pošti? Ali obstajajo informacije, ki zgornje informacije kategorično, znanstveno in recenzirano zanikajo - ovržejo?«.
· Zahteva št. 2 (z dne 10. 11. 2022)
»O pogodbah vlad in EU s Pfizerjem - glede kovidnega cepiva - že lep čas vemo vse. Vljudno sprašujem, če taka pogodba "obstaja", če organ ve zanjo, če jo je kdo videl in prebral? Tudi ta podatke namreč je informacija javnega značaja.«.
· Zahteva št. 3 (z dne 10. 11. 2022)
»Vljudno dopolnjujem svojo prošnjo z vprašanjem, če tudi pripeta informacija javnega značaja "ne obstaja"?«.
· Zahteva št. 4 (z dne 10. 11. 2022)
»Ali spodnja informacija ali informacije "obstaja/jo"? Tri strani s seznamom 750 študij o škodljivosti Covid-19 cepiv:
· Zahteva št. 5 (z dne 23. 11. 2022)
»- Ali organ razpolaga z informacijami v priloženem članku oz. s člankom?
- Ali razpolaga s člankom po tem, ko sem ga poslal sam?
- Ali razpolaga z enakovrednim znanstvenim člankom ali študijo, ki ovrže dognanja iz pripetega znanstvenega članka?«.
· Zahteva št. 6 (z dne 23. 11. 2022)
»…sprašujem, če organ razpolaga z informacijami, ki kategorično ovržejo trditve v objavah na povezavah: https://boriguagato.substack.com/p/the-pubic-health-czar-has-completely
DR. Tyson: https://t.me/BriariTyson/868 https://vk.com/video602510635_456242284
Sprašujem tudi, če kdorkoli pozna spodnji dokumentarec in če ga bo spoznal, če ga še ne pozna?
- Na kakšen način, po kakšnem postopku organ preverja, če neko informacijo ima?
- Kako se pripeti, da informacija ne obstaja, če jo jaz ali drugi ljudje sami pošljejo na organ?«.
· Zahteva št. 7 (z dne 23. 11. 2022)
»Ali je res, da organ nima podatkov o hudih obolenjih in smrtih, znatnem porastu, po kovidnem cepljenju in seveda - razen za laž in sprenevedanje - zaradi kovidnega cepljenja? Nedavno je namreč dr. Milan Krek v korespondenci z g. Šorlijem (ta tako trdi in je pokazal foto odtis komunikacije) zapisal, da informacije so, a se jih prikriva - od g. Šorlija sem o tem dobil kopijo njune korespondence. Zelo rad bi vedel, kdo laže, če laže: dr. Krek ali NIJZ in MZ?«.
· Zahteva št. 8 (z dne 23. 11. 2022)
»….- Ali organ ima pripete informacije (Hanna, Nazeeh & Heffes-Doon, Ari & Lin, Xinhua & Mejia, Claudia & Botros, Bishoy & Gurzenda, Ellen & Nayak, Amrita. (2022). Detection of Messenger RNA COVID-1 9 Vaccines in Human Breast Milk. JAMA Pediatrics. 1 76. 10.1001/jamapediatrics.2022.3581.)?
- Ali jih ima najmanj zdaj, kot jih je prejel?
- Ali ga te informacije zanimajo, jih išče, podrobno analizira, pregleda, iz tega naredi sklepe, zaključke, predloge, priporočila...?
- Zakaj o tem ne obvešča javnosti?
- Ali ima informacije, ki kategorično in znanstveno recenzirano zanikajo pripeto znanstveno objavo?
- Zakaj o tem še naprej molči - kaj je razlog, ali je razlog uradni neobstoj informacij, ki dejansko in fizično obstajajo, morda kaj drugega? Vse to, kar sprašujem, sprašujem tudi s statusom "javnega psa čuvaja", ne le sindikalista, pravnega zastopnika, državljana in raziskovalca. Ta status mi daje sodna praksa ESČP - pa četudi jo IP in Upravno sodišče še ne razumeta, imata še čas razumeti to abecedo, slovnico. Zato, v to sem prepričan, smem zahtevati tudi odgovore na vprašanja in komentarje. Moj status je po sodbah ESČP namreč primerljiv s statusom preiskovalnih novinarjev.«.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 090-126/2022/7 z dne 21. 12. 2022, v kateri je odločil sledeče:
- Zahteva prosilca pod št. 2: Organ je pojasnil, da RS cepiva proti Covid-19 nabavlja izključno preko Skupnega EU mehanizma za nabavo cepiv proti Covid-19. Postopke, vključno z dogovori in pogajanji, v imenu držav članic, vodi Evropska komisija. Evropska komisija je tudi podpisala pogodbe o nakupu cepiv v imenu držav članic Evropske unije ter jih javno objavila (razen zaupnih vsebin), in sicer na spletni strani: https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/coronavirus-response/public-health/e-vaccines-strategy_en. Ker je v 5. odstavku 6. člena ZDIJZ določeno, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja, je organ prosilcu posredoval napotilo do pogodb o nakupu cepiv.
- Zahteva prosilca pod št. 1., 3., 4., 5., 6. in 8.: Organ ugotavlja, da prosilec od organa zahteva zlasti podajo
odgovorov in pojasnil, ki pa ne predstavljajo zahteve za dostop do informacij javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Organ pojasnjuje, da je kot zavezanec po ZDIJZ prosilcu dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih (materializiranih) informacij in ni dolžan odgovarjati na vprašanja oz. podajati pojasnil na način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja, niti ni dolžan ustvariti dokumentov ali jih pridobivati od drugih subjektov, da bi zadostil zahtevi prosilca. Iz odločbe IP št. 090-277/2020/4 z dne 17. 12. 2020, izhaja, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd., ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP v odločbi pojasnjuje, da ZDIJZ ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podrobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne more pa prisiliti organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.). Organ po preučitvi zahtev prosilca ugotavlja, da z informacijami ne razpolaga v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra ali evidence oz. drugega dokumentarnega gradiva oz. da se dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilca, ne nahajajo v materializirani obliki. Na podlagi navedenega je tako potrebno prosilčevo zahtevo pod št. 1., 3., 4., 5., 6. in 8., upoštevajoč določilo 4. člena ZDIJZ, zavrniti.
- Zahteva prosilca pod št. 7: Organ pojasnjuje, da je NIJZ, v skladu z Zakonom o zbirkah podatkov s področja
zdravstvenega varstva[1] in Zakonom o nalezljivih boleznih[2], upravljavec Registra neželenih učinkov po cepljenju in spremlja vse neželene učinke, ki se pojavijo v časovni povezavi s cepljenjem in jih prijavijo zdravstveni delavci. Za potrebe farmakovigilance je NIJZ vse neželene učinke po cepljenju proti Covid-19, ki jih je ocenil kot domnevno resne, posredoval v nadaljnjo obravnavo zdravniški komisiji pri organu, ki je ocenjevala morebitno vzročno povezanost med neželenim učinkom in cepljenjem. Organ je s strani NIJZ prejel 244 primerov domnevno resnih neželenih učinkov. Na zdravniških komisijah jih je bilo obravnavanih in zaključenih 153 primerov. V 89 primerih vzročna povezava ni bila verjetna, v 59 primerih je bila povezava možna oz. verjetna, v 5 primerih pa je bila vzročna povezava gotova. Od vseh obravnavanih neželenih učinkov (153) je bilo 23 smrti, od katerih v 18 primerih povezava ni bila verjetna, v 3 je bila možna oz. verjetna in v 2 primerih gotova. Pri ostalih neželenih učinkih v 71 primerih povezava ni bila verjetna, v 56 je bila možna oz. verjetna, v 3 pa gotova. Organ pojasnjuje še, da gre pri tem poročilu za neželene učinke, ki so bili prijavljeni v časovni povezavi s cepljenjem in ne gre za težja obolenja, ki bi kadarkoli nastala pri osebah, kljub temu, da so bile cepljene. Zdravniška komisija pri organu je izvedla obravnavo na podlagi medicinske dokumentacije posameznega primera, ki v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov[3] predstavlja občutljive osebne podatke, ki nepooblaščenim osebam niso dostopni. Na podlagi navedenega je organ odločil, da se prosilcu, v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrne dostop do zahtevane dokumentacije.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 11. 1. 2023 vložil pritožbo, v kateri:
- oporeka navedbam organa v izpodbijani odločbi, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Po navedbah prosilca je organ zahtevane informacije prejel od njega, hkrati pa so javno dostopne vsem, ki jih informacije zanimajo. Organ te informacije pravno morajo zanimati. Po mnenju prosilca bi mu moral organ, namesto zavrnilne odločbe, poslati informacije, ki jih ima - četudi gre za iste informacije, ki jih je prejel od prosilca.
- vztraja, da je organ dolžan komentirati in odgovoriti na vprašanje, ki je v javnem interesu, v kontekstu javnega dela in politike organa (če organ nekaj zatrjuje, odreja, odloča, določa, priporoča in izvaja, mora o tem vedeti vse, kar je o tem mogoče vedeti, znanstveno) in je postavljeno od osebe s statusom "javnega psa čuvaja" (po sodni praksi ESČP).
- navaja, da organ razpolaga s pogodbo o nakupu Covid-19 cepiv. Zahtevana je bila pogodba s proizvajalcem Pfizer. Pogodba je sklenjena s pravno osebo državo RS, zanjo organ. Gre za dokument, ki je informacija javnega značaja, zato prosilec od organa zahteva, da mu posreduje točno to pogodbo.
- glede zahteve pod št. 7 navaja, da ni zahteval osebnih podatkov.
- dodaja še zahtevo po pojasnilu, če organ - kontekst je isti kot v vlogi za posredovanje informacij javnega značaja – tudi s spodnjimi/priloženimi informacijami, ki govorijo prav o tistem, kar sprašuje v vlogi, ne razpolaga.
IP je dne 23. 1. 2023 prejel dopis organa, št. 090-126/2022/12 z dne 19. 1. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.
Na podlagi poziva IP, št. 090-23/2023/2 z dne 24. 1. 2023, je organ IP posredoval dopis, št. 090-126/2022/24 z dne 26. 1. 2023, v katerem je navedel, da se zahteva prosilca pod št. 7 nanaša na podatke, ki so vsebovani v zaključnih zdravniških mnenjih glede posameznikov, ki jih je obravnavala Komisija za ugotavljanje vzročne zveze med cepljenjem proti Covid-19 in nastalo škodo (v nad. komisija) in ki vsebujejo zaključke glede vzročnih povezav med cepljenjem in neželenimi stranskimi učinki primerov, ki jih je komisija obravnavala v smislu dokumenta z imenom Spremljanje neželenih učinkov po cepljenju proti Covid-19 v Sloveniji - Podatki o prijavah neželenih učinkov po cepljenju proti Covid-19, posredovanih na NIJZ v obdobju od 27. 12. 2020 do 30. 1. 2022, ki je dostopno na https://www.niiz.si/sites/www.niiz.si/files/uploaded/porocilo_nu_covid19_2022_3-4.pdf.
Organ dodaja, da je dne 3. 2. 2022 prejel zahtevo drugega prosilca, ki se je nanašala na iste dokumente, in sicer je prosilec zahteval dokumente, ki vsebujejo zaključke glede vzročnih povezav med cepljenjem proti nalezljivi bolezni Covid-19 in resnimi neželenimi dogodki po cepljenju, kar predstavlja zaključna zdravniška mnenja obravnavanih posameznikov. V navedeni zadevi je organ izdal zavrnilno odločbo, št. 090-48/2022/3 z dne 21. 3. 2022, ki je priloga dopisa. Zoper navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo, ki jo je IP zavrnil z odločbo, št. 090-139/2022/4 z dne 9. 5. 2022. IP je v obrazložitvi navedene odločbe navedel, da so osebni podatki pacientov v obravnavanih dokumentih (zaključna zdravniška mnenja) varovani osebni podatki ter da gre v tem primeru za izjemo po členu 4 (1) Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. IP je zaključil, da gre v konkretnem primeru za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, brez konteksta ne bi imeli več svoje vsebine (prosilec bi razpolagal zgolj z naslovom dokumenta) in bi bili zato brez posebne vrednosti za javnost. IP je po opravljenem tehtanju vseh argumentov glede anonimizacije zaključil, da izvedba delnega dostopa v konkretnem primeru ni možna oz. smiselna. Tudi odločba IP je priloga dopisa. Dopisu je organ priložil tudi vse dokumente (prijave neželenih učinkov, odpustna pisma, obvestila zdravnikom, izvide, zaključna zdravniška mnenja, ipd.,) iz 249 obravnavnih primerov/zadev, vezanih na morebitne neželene učinke po cepljenju proti Covid-19.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ø Zahteva prosilca št. 1., 3., 4., 5., 6. in 8.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi tako v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.
Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oz. tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oz. predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.), oz. da izrazi stališča o vprašanjih konkretnega prosilca. Organ tudi ni dolžan prebrati in analizirati poslanih dokumentov z namenom, da bi ugotovil, na kaj se ti nanašajo in da bi nato analiziral svoje dokumente in ugotovil, ali razpolaga z dokumenti, ki lahko ovržejo trditve iz poslanih dokumentov. Organ si za namen odločanja po ZDIJZ tudi ni dolžan ogledati posredovanega dokumentarnega filma in prosilcu odgovoriti, ali si ga je ogledal oz. ali si ga bo ipd..
Pri pregledu vsebine zahtev prosilca je IP ugotovil, da iz njih ne izhaja, da bi želel prosilec prejeti dokumente. Ravno nasprotno, prosilec z dokumenti že razpolaga, saj jih je sam poslal organu (v obliki povezav, člankov, dokumentarnih filmov) in sedaj od njega želi opredelitev oz. pojasnilo, ali so dokumenti pred prejemom zahteve prosilca pri organu obstajali, oz. ali obstajajo sedaj, ko je dokumente organu poslal prosilec oz. ali obstajajo enakovredni dokumenti, ki lahko ovržejo ugotovitve iz priloženih dokumentov. IP poudarja, da ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje. ZDIJZ namreč ni namenjen temu, da bi prosilci organu pošiljali dokumente in nato terjali pojasnila v zvezi s temi dokumenti, oz. opredelitev do teh dokumentov, presojo organa, ali ti dokumenti sedaj predstavljajo informacije javnega značaja. Polemiziranje prosilcev s pristojnostmi organa, vprašanji zakaj z določenimi informacijami ne razpolagajo, ali bi z njimi morali razpolagati, ali bi z njimi morali biti seznanjeni, pozivanje organov, naj določene informacije pridobijo in se z njimi seznanijo, naj prejete dokumente analizirajo in ugotovijo, ali razpolagajo z nasprotnimi dokumenti, oz. podobno pošiljanje informacij organu z namenom, da bi se ta do njih opredelil, ni pravica, ki bi jo ZDIJZ zagotavljal prosilcem.
Ker odgovori na vprašanja prosilcev ne sodijo v obseg odločanja po ZDIJZ, je tudi pravilna odločitev organa, da zahteve prosilca zavrne, saj prosilec ni zahteval dostopa do informacij javnega značaja, kot jih opredeljuje 4. člen ZDIJZ.
Ø Zahteva prosilca št. 2
V pritožbi prosilec navaja, da je bila predmet njegove zahteve pogodba, ki jo je organ sklenil z družbo Pfizer.
IP uvodoma ugotavlja, da je bila predmet zahteve prosilca z dne 10. 11. 2022 pogodba »vlad in EU s Pfizerjem«, ki je po navedbah organa javno objavljena in na katero je organ prosilca (v skladu s 5. odstavkom 6. člena ZDIJZ) tudi napotil, in ne pogodba oz. naročila, ki jih je organ sklenil z družbo Pfizer, kot to zmotno navaja prosilec v pritožbi.
V skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074). Tisti dokumenti, ki jih je prosilec identificiral kot predmet njegove zahteve šele po izdaji odločbe na prvi stopnji, v pritožbi predstavljajo razširitev njegove zahteve.
IP ugotavlja, da je prosilec v pritožbi razširil svojo prvotno zahtevo pod št. 2, ki posledično predstavlja novo zahtevo po ZDIJZ, o kateri pa je prvostopenjski organ odločil z odločbo, št. 090-14/2023/6 z dne 9. 2. 2023, zoper katero je prosilec že vložil pritožbo in je tako predmet presoje v okviru drugega pritožbenega postopka, pri IP vodenega pod št. 090-72/2023.
Ø Zahteva prosilca št. 7
Organ je prosilcu v tem delu zahteve posredoval statistične podatke, zavrnil pa dostop do dokumentov, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ). V pritožbi prosilec navaja, da ni zahteval osebnih podatkov.
V konkretni zadevi je torej sporno vprašanje, ali je do zahtevane dokumentacije možen t. i. delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ.
Za potrebe tega pritožbenega postopka je organ dne 27. 1. 2023 IP posredoval vrsto dokumentov (prijave neželenih učinkov, odpustna pisma, obvestila zdravnikom, izvide, ipd.,), med njimi tudi dokumente, iz katerih izhajajo podatki, na katere se nanaša zahteva prosilca, in sicer zaključna zdravniška mnenja glede posameznikov, ki jih je obravnavala Komisija za ugotavljanje vzročne zveze med cepljenjem proti Covid-19 in nastalo škodo in ki vsebujejo zaključke glede vzročnih povezav med cepljenjem in neželenimi stranskimi učinki primerov, ki jih je obravnavala komisija. Dodatno je organ opozoril tudi na vsebinsko enako zahtevo in odločitev IP, ki jo je zavzel v odločbi št. 090-139/2022/4 z dne 9. 5. 2022.
Po pregledu dokumentacije (zdravniških mnenj glede vzročnih povezav med cepljenjem in neželenimi stranskimi učinki), ki jo je organ tekom tega pritožbenega postopka posredoval IP in ustreza zahtevi prosilca, je IP ugotovil, da se v dokumentih nahaja gosta koncentracija osebnih podatkov, in sicer ime in priimek posameznika (pacienta), natančen opis konkretnega primera, analiza primera in mnenje o vzročni povezanosti med neželenimi dogodki po cepljenju in samim cepljenjem. Vsi zahtevani dokumenti so nedvomno nastali v okviru postopkov zdravstvene obravnave oz. so s temi postopki povezani, ter vsebujejo osebne podatke v zvezi z zdravjem.
Izjema varstva osebnih podatkov je opredeljena v 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tej določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V času izdaje izpodbijane odločbe, to je na dan 21. 12. 2022, je bila to Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad.: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki ureja varstvo osebnih podatkov in se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno ter takrat veljavni ZVOP-1.
Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v členu 4 (1), določa, da je osebni podatek katerakoli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v členu 9 (1) navaja posebne vrste osebnih podatkov ter njihovo obdelavo. Tako sta po Splošni uredbi prepovedani obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo. Iz navedene določbe tako izhaja, da je izrecno prepovedana obdelava osebnih podatkov v zvezi z zdravjem. V skladu z členom 9 (2) Splošne uredbe se prvi odstavek ne uporablja in omenjena prepoved obdelave ne velja, če velja eno od navedenega v točkah od a do j, vendar IP ugotavlja, da nobena izmed teh točk v konkretnem primeru ni izpolnjena.
Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4 (2) Splošne uredbe, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ). Iz navedenega izhaja, da so osebni podatki pacientov v obravnavanih dokumentih varovani osebni podatki, ker zakonska podlaga, ki bi določala, da je te osebne podatke dovoljeno posredovati javnosti, ne obstaja, kar bo IP pojasnil v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.
IP je ugotovil, da so iz zahtevanih dokumentov razvidni opisi konkretnih okoliščin (npr. opisi diagnoz in poteka zdravljenja, mesto, čas, okoliščine in zdravniške ugotovitve) v zvezi s konkretnim pacientom na način, da bi bil na podlagi teh podatkov posamezni pacient določen ali vsaj določljiv. Kombinacija oz. povezanost različnih osebnih podatkov med sabo (npr. navedba dneva ali ure sprejema pacienta in diagnoze, ali navedba starosti pacienta, diagnoze in osebnih okoliščin) namreč vpliva na možnost, da postane oseba določena ali vsaj določljiva oz., da je ogrožena zasebnost posameznika. Tudi v primeru izbrisa določenih osebnih podatkov (npr. ime, priimek, dan in mesec rojstva, ZZZS številka ipd.) IP ugotavlja, da je ob kombinaciji preostalih okoliščin (starost pacienta, datum sprejema v bolnišnico, datum izdaje mnenja, datum objave dogodkov v medijih, zdravstveni podatki sami zase in v povezavi med seboj) možno posameznike določiti, oz. bi bili ti določljivi sorodnikom, skupnosti, v kateri živijo oz. so živeli, in to že na podlagi npr. letnice rojstva pacienta, spola, obdobja obravnave. Poudariti je treba tudi, da se zahteva prosilca nanaša na skupino pacientov, ki ni široka, da gre za področje, ki je bilo medijsko zelo pokrito in je zato mogoče že na podlagi zelo majhnega obsega osebnih podatkov identificirati pacienta, kar bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. IP še pojasnjuje, da je Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v primerjavi z ZVOP-1 uvedla strožjo definicijo določljivosti fizične osebe. ZVOP-1 je namreč v 6. členu način identifikacije vezal na pogoj, da le-ta ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov pa v zgoraj že omenjenem členu 4 (1) tega pogoja ne postavlja, kar pomeni, da je fizična oseba določljiva, četudi identifikacija ni mogoča na enostaven način.
IP je v nadaljevanju preverjal, ali je možen t.i. delni dostop do zahtevanih podatkov. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona (izjeme – op. IP) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oz. mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Nadalje je ta določba konkretizirana v 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16; v nad.: Uredba), iz katere sledi, da je delni dostop mogoč, če je varovane informacije mogoče iz dokumenta fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne. Ne glede na to se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Obe navedeni določbi opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Vendar pa implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih težav ločevanja prosto dostopnih od zavarovanih podatkov, temveč tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ker bi bilo dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (primer Olli Mattila proti Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2011, ECR II-226). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta tehnični in vsebinski vidik.
IP je v konkretnem primeru ugotovil, da bi npr. prekritje zgolj imen in priimkov, oz. starosti pacientov ogrozilo zaupnost varovanih informacij, saj bi bil posamezen pacient določen ali vsaj določljiv tudi na podlagi drugih informacij v zahtevanih dokumentih, kot je pojasnjeno že zgoraj, zato v konkretnem primeru delni dostop na takšen način ni mogoč. Če pa bi pri izvedbi delnega dostopa prekrili vse podatke na način, da bi preprečili ogrozitev zaupnosti varovanih informacij, bi zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubil svojo vrednost, zato dostop ne bi bil več smiseln. Če bi z uporabo instituta delnega dostopa prekrili vse zgoraj naštete varovane osebne podatke, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, ter tudi vse podatke, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razbrati varovane osebne podatke, bi prosilec razpolagal zgolj z naslovom dokumenta, kar prosilcu ne bi prineslo nobenih smiselnih informacij in nobene dodane vrednosti, zaradi katere je vložil zahtevo za pridobitev obravnavanih dokumentov.
Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da gre v konkretnem primeru za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, brez konteksta ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za javnost. IP je po opravljenem tehtanju vseh argumentov glede anonimizacije zaključil, da izvedba delnega dostopa v konkretnem primeru ni možna oz. smiselna.
Vsebinsko enako stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, in sicer da ima pacient pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnosti o svojem zdravljenju, kar je opredeljeno v 44. členu ZPacP (tč. 10 sodbe). Sodišče navaja, da delni dostop do zahtevanih (zdravstvenih, op. IP) podatkov ni mogoč, saj iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost, če je oseba sicer lahko določljiva. Pri tem IP izpostavlja, da je bilo stališče, da delni dostop do zdravstvenih podatkov ni mogoč, sprejeto še na podlagi ZVOP-1, ki je za določljivost posameznika uporabljal nižje standarde, po sprejemu in z uveljavitvijo Uredbe o varstvu podatkov, pa so kriteriji za določljivost posameznika postali strožji. Če je navedeno stališče torej veljalo še pod določbami ZVOP-1, to toliko bolj drži sedaj, ko je za določljivost posameznika v uporabi Splošna uredba o varstvu podatkov.
Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita.
Glede pritožbeni navedb prosilca, da je organ dolžan komentirati in odgovoriti na vprašanje, ki je v javnem interesu, bistveno v kontekstu javnega dela in politike organa in je postavljeno od osebe s statusom "javnega psa čuvaja", IP pojasnjuje, da imajo mediji po 45. členu ZMed[4] poseben položaj pri pridobivanju informacij za medije. Takšen položaj je v skladu z opredelitvijo iz 1. odstavka 2. člena ZMed dan vsem medijem, med katere sodijo časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnost. V tem delu IP posebej poudarja, da je pravica do pridobitve odgovorov po ZMed dana izključno medijem, opredeljenim po 1. odstavku 2. člena Zmed, med katere pa ne sodijo t.i. raziskovalni novinarji oz. osebe, ki se poistovetijo s tem t.i. nazivom, kar pomeni, da določbe ZMed zanje ne veljajo. Lahko pa seveda ti dobijo oz. zahtevajo odgovore na vprašanja od organa v okviru Uredbe o upravnem poslovanju[5], ki pa je izven dometa pristojnosti IP.
Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo organa, št. 090-126/2022/7 z dne 21. 12. 2022, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] Ur. l. RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 - ZZUOOP, 1 75/20 - ZIUOPDVE, 203/20 - ZIUPOPDVE, 1 12/21 - ZNUPZ, 1 96/21 - ZDOsk, 206/21 - ZDUPŠOP in 141/22 - ZZPPZ
[2] Ur. l. RS, št. 33/06 - UPB, 49/20 - ZIUZEOP, 1 42/20, 1 75/20 - ZIUOPDVE, 1 5/21 - ZDUOP, 82/21 , 1 78/21 - odi. US in 125/22
[3] Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB in 1 77/20, v nad: ZVOP-1
[4] Zakon o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06 – UPB, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21)