prosilec - Mestno redarstvo Ljubljana

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do podatkov o številu pritožb in ugotovljenih kršitvah Zakona o javnem redu in miru glede gostinskega lokala Cirkus in okolice, ker z zahtevanimi podatki ne razpolaga, saj teh podatkov ne vodi po posameznem subjektu. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da organ ne vodi evidence in statistike na takšen način in po kategorijah posameznih subjektov, prav tako teh podatkov ni mogoče izdvojiti iz statistike, ki jo že vodi ali brez dodatne obdelave izločiti. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-358/2023/2

Datum: 12. 12. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 22. 11. 2023, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Mestnega redarstva, Proletarska cesta 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-89/2023-2, z dne 16. 11. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 22.11. 2022 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Mestnega redarstva, št. 090-89/2023-2 z dne 16. 11. 2023, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 19. 10. 2023 s strani prosilca prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je ta zahteval podatke o tem, koliko pritožb občanov je prejel organ zaradi kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru v povezavi z gostinskim lokalom Cirkus, Trg MDB, Ljubljana oziroma v neposredni okolici navedenega lokala, in koliko kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru v povezavi z gostinskim lokalom Cirkus, Trg MDB, Ljubljana oziroma v neposredni okolici navedenega lokala je organ zaznal v letu 2022 in v letu 2023.

Organ je dne 16. 11. 2023 izdal odločbo št. 090-89/2023-2 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zavrnil zahtevo prosilca. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ ter povzel zakonske določbe glede prostega dostopa do informacij javnega značaja in definicije informacije javnega značaja. V zvezi s prvo točko zahteve, v kateri vlagatelj zaproša za podatek koliko pritožb občanov je prejel organ zaradi kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru v povezavi z gostinskim lokalom  Cirkus, Trg MDB, Ljubljana oziroma v neposredni okolici navedenega lokala, organ ugotavlja, da ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, saj organ ne vodi evidence pritožb zoper kršitve Zakona o javnem redu in miru za posamezen subjekt. V zvezi z drugo točko zahteve, v kateri vlagatelj zaproša za podatek koliko kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru v povezavi z gostinskim lokalom Cirkus, Trg MDB, Ljubljana oziroma v neposredni okolici navedenega lokala je organ zaznal v letu 2022 in v letu 2023, pa organ ugotavlja, da gre za informacijo, s katero organ ne razpolaga. Organ v okviru svojih pristojnosti oziroma delovnega področja izdaja obvestila o prekrških, plačilne naloge, sklepe, pozive in odločbe. Navedeni dokumenti vsebujejo osebne podatke o kršitelju, čas in kraj storitve prekrška, pravno kvalifikacijo prekrška, vozilo in opis dejanskega stanja prekrška. Na podlagi 206. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, st. 29/11 s spremembami in dopolnitvami) je minister za pravosodje izdal Pravilnik o obliki in vsebini vpisnikov in pomožnih knjig pri prekrškovnih organih (Uradni list RS, st. 33/11, 69/13 in 55/17). Skladno z določili navedenih predpisov organ v okviru svojih pristojnosti vodi evidenco o vpisnikih in pomožnih knjigah v elektronski obliki. V navedeni evidenci se shranjujejo podatki v skladu z navedenim pravilnikom. Na podlagi predstavitve kakšne evidence je dolžan voditi organ izhaja, da organ ne razpolaga s tovrstnim podatkom katere zahteva vlagatelj. Organ namreč ne vodi evidence podatkov, ki izkazujejo podatke o številu izrečenih glob v povezavi s posameznim subjektom. Organ je dolžan omogočiti vlagatelju le dostop do obstoječih dokumentov, ni pa dolžan ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, jih pridobivati od drugih, obdelovati ali analizirati tako, da bi po kriterijih in kategorijah, ki jih zahteva vlagatelj, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvaril nov dokument, ki bi vlagatelju omogočal neposredno seznanitev z zahtevano informacijo. ZDIJZ torej ne varuje dostopa do informacij, ki bodo oziroma, ki bi lahko šele nastale.

Prosilec je dne 22. 11. 2023 vložil pritožbo neposredno na IP, ki jo je odstopil v pristojno reševanje organu. Ta izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, dne 5. 12. 2023, odstopil v odločanje IP.  

Prosilec v pritožbi najprej povzema svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Pritožuje se zoper zavrnitev dostop do podatka, koliko pritožb občanov je prejel organ zaradi kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru v povezavi z gostinskim lokalom  Cirkus, Trg MDB, Ljubljana, oziroma v neposredni okolici navedenega lokala, saj  meni, da mora vsak organ o svojem delovanju voditi evidence, zato je odgovor, da tega ne počnejo, neprepričljiv. Prav tako se ne strinja z zavrnitvijo dostopa do podatkov, koliko kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru v povezavi z gostinskim lokalom Cirkus, Trg MDB, Ljubljana oziroma v neposredni okolici navedenega lokala, je organ zaznal v letu 2022 in v letu 2023. Navedeni dokumenti namreč vsebujejo tudi osebne podatke o kršitelju. Torej dokumente o kršiteljih Zakona o javnem redu in miru organ ima, vendar mu ni pripravljeni odkriti koliko kršitev je ugotovil in sankcioniral. V tem primeru je upravičen od organa zahtevati vse dokumente o izrečenih sankcijah, seveda s prekritimi osebnimi podatki, če gre za prekrške, ki so jih storile fizične osebe. Sicer pa je zahteval le število ugotovljenih in prijavljenih kršitev. Prosilec ima pravico zahtevati vse relevantne dokumente, pri današnjem stanju tehnike jih lahko iz splošne zbirke brez posebnih težav izloči. Da organu ne bi bilo treba pošiljati vseh dokumentov, je zahteval le njihovo število, pa še pri tem se je zataknilo.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja, skladno z določbo 4. člena ZDIJZ, vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije, v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil.

IP dalje pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.^[1] Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.^[2] Takšno stališče potrjuje tudi upravno sodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Tudi v sodbi, št. št. III U 297/2012 z dne 7. 11. 2013, sodišče izrecno izpostavi, da so po določbah ZDIJZ (1. in 4. člen) organi dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta. Da dolžnost zavezanca ni v tem, da bi podajal odgovore na vprašanja, ampak to, da posreduje določen dokument, izhaja tudi iz novejše sodne prakse (sodba, št. I U 84/2017-15 z dne 20. 6. 2018). Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).

Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, saj ne vodi evidence pritožb zoper kršitve Zakona o javnem redu in miru za posamezen subjekt in evidence podatkov, ki izkazujejo število ugotovljenih kršitev tega zakona v letu 2022 in 2023, v povezavi s posameznim subjektom. Organ v okviru svojih pristojnosti oziroma delovnega področja izdaja obvestila o prekrških, plačilne naloge, sklepe, pozive in odločbe. Organ je kot prekrškovni organ, na podlagi 203. člena Zakona o prekrških, dolžan voditi evidenco pravnomočnih odločb o prekrških, ki jih je izdal v okviru svoje pristojnosti, pri čemer ta evidenca zajema podatke o storilcu prekrška, pravni opredelitvi prekrška, številki in datumu izdane odločbe ter izrečeni sankciji. Navedena evidenca se vodi zaradi zagotavljanja izvrševanja pravnih posledic odločb o prekršku, za ugotavljanje prej izrečenih sankcij za prekrške in za izdajanje potrdil o podatkih iz te evidence. Prav tako prekrškovni organi za učinkovito vodenje in preglednost postopkov ter za statistično poročanje na podlagi 206. člena Zakon o prekrških vodijo določene vpisnike in pomožne knjige, katerih vsebino in obliko podrobneje določa Pravilnik o obliki in vsebini vpisnikov in pomožnih knjig pri prekrškovnih organih. Glede na navedeno IP ugotavlja, da torej organ ne vodi evidence o kršitvah po posameznem subjektu (gostinskem lokalu oziroma območju v okolici gostinskega lokala), kot je to navedel tudi organ v izpodbijani odločbi. Dalje IP ugotavlja, da organ vodi tudi statistiko izvedenih ukrepov po posameznih področjih (varnost cestnega prometa, javni red in mir, zaščita živali, predlogi predlagatelja) in izvedenih ukrepih po posameznih predpisih – zakonih in odlokih (med drugim tudi po Zakonu o varstvu javnega reda in miru), pri čemer ne vodi evidence ali statistike po posameznih lokalih, ulicah ali območjih mesta.[3]

IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve in preučitve zadeve ne dvomi, da organ ne razpolaga z zahtevanimi podatki glede števila pritožb občanov zoper kršitve Zakona o javnem redu in miru ter podatkom o številu kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru, v povezavi z gostinskim lokalom Cirkus v Ljubljani oziroma v neposredni okolici tega lokala. Kot je razvidno iz prejšnjega odstavka, organ ne vodi evidence in statistike na takšen način in po kategorijah posameznih subjektov, prav tako teh podatkov ni mogoče izdvojiti iz statistike, ki jo že vodi ali brez dodatne obdelave izločiti. Organ bi tako moral za pripravo zahtevanih podatkov ločeno vpogledati  v vsakega od delovnih nalogov in izdanih odločb ter izdelati novo statistiko v smislu priprave novega dokumenta, organ pa k izdelavi novega dokumenta po ZDIJZ ni zavezan. IP tako pojasnjuje, da organ ni zavezan k ustvarjanju novih informacij, analizirati in obdelovati informacij tako, da bi po kriterijih  in kategorijah, kot jih zahteva prosilec, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvaril nov dokument. Navedbe prosilca so pavšalne in neutemeljene, IP pa nima razloga za dvom v pojasnilo organa, saj na podlagi pregleda zadeve ugotavlja, da organ namreč vodi evidence po drugih kriterijih in kategorijah, kot jih zahteva prosilec, pri čemer bi priprava zahtevanih podatkov za prosilca pomenila izdelavo novih informacij na podlagi analize in obdelave obstoječe statistike.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[4] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga.

[2] Navedeno izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe št. 090-36/2020, št. 090-81/2019, št. 090-160/2018 idr.

[3] Navedeno izhaja iz Poročila o delu Mestnega redarstva MOL v letu 2022, dostopnega na spletni strani organa: https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/mestna-uprava-mu-mol/prekrskovna-organa/mestno-redarstvo/.

[4] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.