prosilec - Mestna občina Velenje

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

 IP je v pritožbi presojal pritožbo prosilca ter stranskega udeleženca, pri čemer je ugotovil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ napačno uporabil materialni predpis in odločil, da podatek o ponujeni opremi (tip/proizvajalec), ki ga je v vnaprej pripravljen ponudbeni obrazec vnesel izbrani ponudnik, predstavlja poslovno skrivnost. Organ je namreč opustil uporabo drugega odstavka 35. člena ZJN-3, ki kot absolutne javne podatke med drugim določa podatke o specifikaciji ponujenega blaga. Med slednje lahko v konkretnem primeru umestimo tudi podatke o ponujeni opremi. V preostalem delu (glede imena in priimka predstavnika izvajalca pogodbe ter sklepa o imenovanju nadzornika) je pritožbo prosilca zavrnil.  Na podlagi citiranega člena ZJN-3 pa je IP zavrnil tudi pritožbo stranskega udeleženca, ki je nasprotoval razkritju podatka o ceni na enoto, saj naj bi bilo merilo za izbiro najugodnejše ponudbe končna ponudbena cena z DDV za posamezni sklop in ne cena na enoto. Zakonodajalec je namreč kot absolutno javen podatek določil podatek o ceni na enoto, zato tak podatek ni varovan. 

ODLOČBA:

Številka: 090-260/2021/8

Datum: 7. 10. 2021

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ....(v nadaljevanju prosilec) z dne 28. 7. 2021 in o pritožbi .... (v nadaljevanju stranski udeleženec) z dne 4. 8. 2021, zoper odločbo Mestne občine Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje (v nadaljevanju organ), št. 0902-0002/2021 z dne 13. julij. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 28. 7. 2021 se delno ugodi in se odločba Mestne občine Velenje, št. 0902-0002/2021 z dne 13. julij. 2021, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronskem zapisu prosilcu posredovati podatke iz stolpca »OPOMBA PONUJENA OPREMA: TIP / PROIZVAJALEC«, za sklopa 2 in 4, ponudbenega obrazca št. 7, Tehnične specifikacije predračuna.

1. V preostalem delu (glede imena in priimka predstavnika izvajalca pogodbe ter sklepa o imenovanju nadzornika) se pritožba prosilca zavrne.

1. Pritožba stranskega udeleženca z dne 4. 8. 2021 zoper odločbo Mestne občine Velenje, št. 0902-0002/2021 z dne 13. julij. 2021, se zavrne.

4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 15. 6. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za dokumentacijo izbranega ponudnika na javnem naročilu pod zaporedno številko JN-0675/2020 z dne 31. 5. 2021, in sicer je zaprosil za:

- del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ....., tj. obrazec št. 7 Tehnične specifikacije predračuna, ki vsebuje popis del, specifikacijo ponudbe s cenami in oznakami ponujenih artiklov za ponujena sklopa 2 in 4,

- sklep o imenovanju strokovne komisije,

- pogodbo z zunanjim svetovalcem, ki je pripravljal tehnične specifikacije in odgovore na vprašanja preko portala JN,

- sklep o imenovanju nadzornika ter

- pogodbo z zunanjim nadzornikom, zadolženim za nadzor nad deli javnega naročila, ki so predmet zahteve.

Z zaprošeno dokumentacijo se je prosilec želel seznaniti v obliki elektronskega zapisa.

V skladu s 44. členom ZUP je organ s prejeto zahtevo seznanil izbranega ponudnika, tj. podjetje .... (v nadaljevanju stranski udeleženec), ki je z dopisom z dne 28. 6. 2021 organu sporočil, da vstopa v predmetni postopek kot stranski udeleženec. Hkrati je navedel, da nasprotuje razkritju podatkov iz »obrazca št. 7 Tehnične specifikacije predračuna, ki vsebujejo popis del, specifikacijo ponudbe s cenami in oznakami ponujenih artiklov za ponujena sklopa 2 in 4« po JN-0675/2020 (oz. št. objave na portalu JN:JN007581/2020-B01). Obrazca namreč izkazujeta cene na enoto (in pa vrednosti, ki predstavljajo zmnožek cene na enoto in količine) ter tip/proizvajalca ponujene opreme. Vsi navedeni podatki na podlagi 39. člena Zakona o gospodarskih družbah ter 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti predstavljajo poslovno skrivnost, določeno po subjektivnem kriteriju podjetja. Dodaja, da je naročnik funkcionalno povezane artikle in storitve združil v sklope, iz skupne cene artiklov/storitev po sklopu in nadalje tudi ponudbene vrednosti, nesporno izhaja, kaj bo stranski udeleženec za določen znesek iz ponudbe izvedel. Torej, katere količine funkcionalno povezanih artiklov bo dobavil. Skupna cena sklopa je v primeru izpolnjevanja vseh razpisnih pogojev torej tisti podatek, ki je vplival na razvrstitev ponudbe. Stranski udeleženec meni, da bi z razkritjem cene na enoto in tipov/proizvajalcev ponujene opreme, ki so poslovna skrivnost, tretje osebe ugotovile nabavne pogoje in nabavne poti do dobaviteljev, to informacijo pa bi lahko kot prednost izkoristile na trgu in mu s tem povzročile veliko škodo. Cene na enoto in viri dobave namreč pomenijo konkurenčno prednost podjetja. V interesu javnosti je nedvomno razkritje podatkov o pogodbeni vrednosti celotnega sklopa, razkrije cene na enoto pa bi bilo v interesu zgolj konkurentu. Dopisu je stranski udeleženec priložil tudi »Sklep o določitvi dela ponudbe za poslovno skrivnost« z dne 9. 6. 2021, s katerim se za poslovno skrivnost označijo vse izkušnje, strokovna znanja in poslovne informacije, pridobljene v zvezi s pripravo ponudbe po popisu iz javnega naročila JN-0675/2020 in so vsebovane v izpolnjenem obrazcu »7 Tehnični specifikacije predračuna«, natančneje v sklopu »2:dobava in montaža sistema ozvočenja za prireditveni oder« ter v sklopu »4:dobava in montaža scenske razsvetljave za prireditveni oder«. Stranski udeleženec izpostavlja, da informacije o proizvajalcu, tipu artikla, komercialni označbi, ceni na enoto posameznega artikla ter dobaviteljih predstavljajo njegovo konkurenčno prednost.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 0902-0002/2021 z dne 13. julij 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). S slednjo je delno ugodil njegovi zahtevi, pri čemer je v izreku odločbe navedel:

- da se prosilcu posreduje kopija ponudbenega obrazca št. 7, za sklopa 2 in 4, pri čemer se zaradi varstva poslovne skrivnosti prekrijejo podatki v stolpcu »Opomba ponujena oprema:tip/proizvajalec«,

- da se prosilcu posreduje kopijo pogodbe z zunanjim svetovalcem/nadzornikom, pri čemer se zaradi varstva osebnih podatkov prekrijeta ime in priimek predstavnika izvajalca pogodbe v 17. členu ter

- da se zaradi neobstoja dokumenta zavrne dostop do sklepa o imenovanju nadzornika.

Dostop do ostalih dokumentov,navedenih v zahtevi prosilca, je organ omogočil v celoti.

Dne 28. 7. 2021 je prosilec neposredno pri IP vložil pritožbo zoper odločitev organa  ter mu predlagal, da njegovi pritožbi ugodi in mu posreduje dokumentacijo:

- ki se nanaša na specifikacijo ponudbe s cenami in oznakami ponujenih artiklov za ponujena sklopa 2 in 4, in sicer tako, da se prosilcu posreduje kopija ponudbenega obrazca št. 7, vključno s podatki v stolpcu »Opomba ponujena oprema: tip/proizvajalec«,

- ki se nanaša na pogodbo z zunanjim svetovalcem/nadzornikom, in sicer tako, da se prosilcu posreduje kopija pogodbe, vključno z imenom in priimkom predstavnika izvajalca pogodbe ter

- ki se nanaša na sklep o imenovanju nadzornika.

Nadalje prosilec v pritožbi povzema določbe Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1), določbe Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljevanju ZPosS) ter določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljevanju ZJN-3), pri čemer dodatno izpostavlja drugi odstavek 35. člena ZJN-3, ki določa, da so javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Dodatno izpostavlja tudi odločitev Državne revizijske komisije, ki je večkrat pojasnila, da gre specifikacijo ponujenega blaga razumeti širše od tehničnih specifikacij blaga. Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Naročnik s tehničnimi specifikacijami točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta. Gre torej za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražal pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Poudarja, da je potrebno specifikacijo ponujenega blaga, kot je določena v drugem odstavku 35. člena ZJN-3, razumeti ko specificiranje oz. enoznačno oznako predmeta ponudbe, ki nujno ne predstavlja tudi tehničnih specifikacij ponujenega blaga. Generično blago je blago, ki ga naročnik lahko opredeli s splošnimi značilnostmi določene vrste blaga, gre za blago, ki je že izdelano oz. je že prisotno na trgu z (že) vnaprej določenimi značilnostmi in lastnostmi ter je prisotno na trgu v večjih oz. velikih količinah. Zato se generično blago najpogosteje enoznačno označuje oz. specificira z imenom proizvajalca, oznako blaga ali z blagovno znamko. V konkretnem primeru predmet javnega naročila ni individualno blago oz. ne gre za blago »po meri« naročnika. Slednji je namreč za specificiranje ponujenega (enakovrednega) blaga od ponudnikov zahteval, da vpišejo tip in proizvajalca, zato gre šteti, da navedeni podatki predstavljajo javen podatek na podlagi zakona. V zvezi s pogodbo z zunanjim svetovalcem/nadzornikom prosilec navaja, da je zunanji svetovalec plačan iz proračuna, zato podatek, kdo je to podjetje, ni podatek, ki bi lahko bil varovan. V konkretni zadevi je podan sum povezave med izbranim ponudnikom in izvajalcem, ki je naročniku svetoval. Dejstvo, da je bilo podjetje plačano iz proračunskih sredstev, pomeni, da je to javen podatek. Glede sklepa o imenovanju nadzornika pa navaja, da če organ tega sklepa nima, ima pa kakšen drug dokument (pogodbo), iz katere je viden podatek o tem, kdo je nadzornik na predmetnem objektu. Prejeto pritožbo je IP skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil organu.

Pritožbo zoper odločitev organa je dne 4.8. 2021 podal tudi stranski udeleženec. Ta je navedel, da pritožbo podaja zaradi zmotne uporabe materialnega predpisa in napačno oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v delu, ko organ dovoljuje razkritje dela obrazca 7 po JN-0675/2020 izbranega ponudnika, ki izkazuje ceno ponujenega artikla. Stranski udeleženec meni, da ni vsaka cena absolutno javen podatek. Poudarja, da je že v priglasitvi stranske udeležb zatrjeval, da cena izkazuje prodajne pogoje, ki jih ima pri dobavitelju in jih je zato označil za poslovno skrivnost. Glede na javno objavljene cenike proizvajalcev in hkratne velike specifike proizvodov, ki so predmet naročila, je iz ponujene cene na enoto mogoče razbrati kalkulacijo cene, torej kolikšen bo ostanek dobavitelja oz. marža po posameznih artiklih. Iz navodil ponudnikom za pripravo ponudbe, točka IV. Merila, izhaja, da bo izbira ekonomske najugodnejše ponudbe potekala po merilu najnižje končne ponudbene cene z DDV za posamezni sklop. Ne cena posameznega artikla, temveč cena sklopa, je torej vplivala na razvrstitev ponudb in bila pogoj oz. merilo za uspešnost ponudnika na predmetnem javnem naročilu. Stranski udeleženec dodaja, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij torej ni močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi varovanja podatkov, ki predstavljajo njegovo poslovno skrivnost in konkurenčno prednost.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk ter odločitvi, da o zadevi ne bo odločil drugače, obe pritožbi na podlagi 245. člena ZUP posredoval v pristojno odločanje IP. Ta je ob pregledu dokumentacije ugotovil, da prvostopenjski organ pritožb ni posredoval v odgovor morebitnim strankam z nasprotnimi interesi, zato je to storil sam, na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP. Prav tako je ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki so potrebne za reševanje konkretnega pritožbenega postopka, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in dodatnih pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 5. 10. 2021.

Dne 1. 9. 2021 je IP prejel odgovor prosilca, iz katerega izhaja, da pritožbenim navedbam stranskega udeleženca ne gre slediti, pri čemer se sklicuje na določbe ZPosS, ZJN-3 ter odločitev DKom št. 018-036/2020-6. Ponovno izpostavlja, da cena na enoto predstavlja javen podatek.

Na posredovano pritožbo prosilca je dne 3. 9. 2021 odgovoril tudi stranski udeleženec, ki povzema že podane navedbe v priglasitvi stranske udeležbe ter podani pritožbi, zato jih IP na tem mestu ponovno ne povzema.

Pritožba prosilca je delno utemeljena.

Pritožba stranskega udeleženca ni utemeljena.

IP je pritožbi prosilca in stranskega udeleženca kot pravočasni, dovoljeni in vloženi po upravičenima osebama vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo preizkusil v delu, v katerem jo je izpodbijal prosilec in stranski udeleženec, in v mejah njunih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V zvezi z navedbami stranskega udeleženca glede namenov prosilca za pridobivanje zahtevanih informacij (konkurent na trgu), IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ vedno presoja z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na (pravni) interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato so navedbe stranskega udeleženca o namenu pridobivanja informacij s strani prosilca povsem brezpredmetne. 

Nadalje IP pojasnjuje, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev, pri čemer je treba izpostaviti bistveno funkcijo ZDIJZ, tj. nadzorno funkcijo, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Prav tako pa se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

Kot že zgoraj navedeno, prosilec s pritožbo izpodbija odločbo organa v celoti, zato IP v nadaljevanju presoja pravilnost in zakonitost njegove odločitve.

Organ je prosilcu zaradi varstva poslovne skrivnosti zavrnil dostop do podatkov, navedenih v stolpcu »OPOMBA PONUJENA OPREMA: TIP/PROIZVAJALEC«, za sklopa 2 in 4, v ponudbenem obrazcu št. 7, Tehnične specifikacije predračuna.

Zavezanec po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki je začel veljati dne 20. 4. 2019. Glede na to, da se presoja IP nanaša na dokument izbranega ponudnika, tj. prilogo št. 7, Tehnične specifikacije predračuna, ki je datiran z dne 17. 5. 2021, je ta pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS.

Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

S pregledom zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da gre za informacije, ki izkazujejo poslovne informacije, ki imetniku omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu, informacije imajo tudi svojo tržno vrednost, saj bi razkritje škodovalo tako poslovnim kot finančnim interesom, imetnik pa je za ohranitev informacij kot poslovno skrivnost razumno ukrepal, saj je s sklepom o določitvi dela ponudbe za poslovno skrivnost z dne 9. 6. 2021 kot poslovno skrivnost izrecno opredelil med drugim tudi informacije o proizvajalcu, tipu artikla ter komercialni označbi.

Vendar pa je v obravnavani zadevi zahtevane informacije treba preizkusiti tudi z vidika tretjega odstavka 2. člena ZPosS, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. Takšno določbo v obravnavanem primeru predstavlja drugi odstavek 35. člena ZJN-3, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek so javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril«. IP ugotavlja, da podatek o ponujeni opremi, tj. podatek o tipu/proizvajalcu, predstavlja podatek o specifikaciji ponujenega blaga in je kot tak javen na podlagi določbe drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Pod specifikacijo ponujenega blaga se tako po praksi IP (npr. odločbe, št. 090-116/2017, 090-143/2018, 090-153/2019) kot tudi po sodni praksi (npr. sodba I U 1647/2017-29 z dne 6. 3. 2019) šteje tudi naziv ponujenega blaga. Tako je v navedeni sodbi sodišče zavzelo stališče, da je »za dokazovanje izpolnjevanja zahtevanih tehničnih lastnosti nameril relevanten tudi podatek o modelu merilne naprave« (tč. 21 obrazložitve). Če je želel torej ponudnik uspešno sodelovati v postopku javnega naročila, je moral slediti zahtevam naročnika, ki je v Navodilih z dne 22. 4. 2021, v poglavju V. VSEBINA PONUDBENE DOKUMENTACIJE določil, da ponudbeno dokumentacijo sestavljajo določeni dokumenti (3. del – »Druge priloge«, ponudbeni obrazec št. 7, Tehnične specifikacije predračuna), ki morajo po vsebini in obliki ustrezati obrazcem in drugim navodilom iz razpisne dokumentacije, torej mora biti ponudba izdelana v skladu z zahtevami naročnika. Nadalje je v samem ponudbenem obrazcu št. 7, Tehnične specifikacije predračuna, navedeno, da mora ponudnik v stolpcu "OPOMBA PONUJENA OPREMA: TIP/PROIZVAJALEC" navesti tip opreme, ki jo ponuja ter proizvajalca opreme - za vsako postavko zavihka. Glede na navedeno je IP ugotovil, da podatek o tipu oz. nazivu ponujenega blaga ter njegovem proizvajalcu predstavlja podatek o specifikaciji ponujenega blaga in je kot tak javen na podlagi določbe drugega odstavka 35. člena ZJN-3.  Dodatno IP izpostavlja, da je na Portalu javnih naročil objavljena pogodba med organom in izbranim ponudnikom, tj. stranskim udeležencem »Nabava in postavitev opreme za CTN Prireditveni oder in prostor« - sklop 2 in 4, št. POG – 0764/2021« z dne 18. 6. 2021 (priloga: Ponudba izvajalca št. 21-011-000188 z dne 19. 5. 2021) ter aneks k tej pogodbi, kar pomeni, da obravnavane informacije (tehnična specifikacija predračuna z zgoraj navedenim stolpcem) med drugim izkazujejo tudi informacije o predmetu naročila. Slednje pomeni, da gre za podatke o porabi javnih sredstev v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za informacije o tem, kaj (katere izdelke), je organ kupil z javnimi sredstvi. To velja tudi za podatke o tipu izdelka kot tudi njegovem proizvajalcu. Podatek o proizvajalcu določenega blaga oziroma blagovni znamki namreč predstavlja informacijo o izdelku, ki je lahko bistvenega pomena za ugotavljanje ustreznosti oz. kakovosti kupljenega izdelka. S tem podatkom javnost dejansko dobi informacijo o tem, kakšno blago je organ kupil z javnimi sredstvi. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje javnega sektorja z javnimi sredstvi. Navedenega se mora zavedati tudi stranski udeleženec. Ob vstopu v poslovno razmerje z organom javnega sektorja je namreč njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju javnega sektorja, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev. V zvezi s porabo javnih sredstev IP izpostavlja sodbo Upravnega sodišča RS, št. II U 410/2016-12 z dne 7. 3. 2018, v kateri je naslovno sodišče zavzelo stališče, da je za porabo javnih sredstev v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ treba šteti tudi vsak sporazum o (bodoči) porabi javnih sredstev, četudi dogovor še ni stopil v veljavo in se z javnimi sredstvi tudi še ni razpolagalo.

Da je podatek o trgovskem imenu in proizvajalcu posameznega ponujenega izdelka iz stolpca »Trgovsko ime / Proizvajalec« ponudbenega predračuna javen podatek, v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3, če je naročnik v ponudbenem predračunu zahteval, da ponujene izdelke specificirajo tako, da vpišejo tudi ta dva podatka glede ponujenega izdelka, je stališče, ki ga je v svoji odločitvi, št. 018-207/2018-7 z dne 11. 3. 2019, zavzela tudi Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil.

Organ na prvi stopnji je torej iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je IP prosilčevi pritožbi v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Nadalje je organ zaradi varstva osebnih podatkov prosilcu zavrnil dostop do imena in priimka predstavnika izvajalca pogodbe. Prosilec takšni odločitvi oporeka in navaja, da je zunanji svetovalec plačan iz proračuna, zato podatek, kdo je to podjetje, ni podatek, ki bi lahko bil varovan. Iz izreka odločbe izhaja, da je organ prosilcu omogočil dostop do pogodbe z zunanjim svetovalcem/nadzornikom, pri čemer je, kot že navedeno, prekril ime in priimek predstavnika izvajalca pogodbe. IP poudarja, da organ prosilcu ni zavrnil dostopa do dokumenta, tj. celotne pogodbe, temveč zgolj do imena in priimka posameznika, ki nastopa na strani izvajalca. IP je vpogledal v »Pogodbo št. POG NMV – 14/2020-POIP« z dne 26. 10. 2020« in v 17. člen ter preveril, ali je za obdelavo zgoraj navedenih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

IP pojasnjuje, da je odločitev organa, da prekrije osebne podatke posameznika (ime in priimek), ki nastopa na strani izvajalca, pravilna. Gre namreč za varovane osebne podatke posameznika, za njihovo obdelavo pa pravne podlage ni našel niti IP. Iz navedenega razloga gre pritožbo prosilca v tem delu zavrniti, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Z izpodbijano odločbo je organ prosilcu zavrnil tudi dostop do sklepa o imenovanju nadzornika. V zvezi z navedenim je organ IP dodatno pojasnil, da v predmetnem postopku kot končni akt ni predviden sklep, temveč pogodba, in sicer »Pogodba o izvedbi javnega naročila št. 14/2020«, s katero je med drugim organ določil tudi izvajalca nadzora na objektu. Dostop do »Pogodbe št. POG NMV – 14/2020-POIP« z dne 26. 10. 2020 je organ, kot izhaja iz zgoraj navedenega, prosilcu že omogočil, pri čemer je v 17. členu pogodbe prekril ime in priimek predstavnika izvajalca. Odločitev organa, da zavrne dostop do sklepa o imenovanju nadzornika, ker s takšnim dokumentom ne razpolaga, je torej pravilna. Ravno razpolaganje z dokumentom, je eden izmed pogojev, ki mora biti ob preostalih dveh (informacija mora izvirati iz delovnega področja organa ter nahajati se mora v materializirani obliki) kumulativno izpolnjen, da lahko govorimo o informaciji javnega značaja. Iz navedenega razloga je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena, zato jo je IP zavrnil v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Kot že zgoraj navedeno, je pritožbo zoper odločitev organa podal tudi stranski udeleženec, ki nasprotuje razkritju podatka o ceni na enoto. Navaja, da je bilo merilo za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe najnižja končna ponudbena cena z DDV za posamezni sklop in ne cena na enoto. V zvezi z navedenim IP ponovno izpostavlja dejstvo, da so predmet pritožbenega postopka podatki, pridobljeni v postopku javnega naročanja, konkretno »Nabava in postavitev opreme za CTN Prireditveni oder in prostor« JN-0675/2020. Povedano drugače, če prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v ZJN-3, tako kot v obravnavanem primeru, IP presoja tudi, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-3. V skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 so vselej javni naslednji podatki, in sicer specifikacija ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. IP tako ne more slediti trditvi stranskega udeleženca, da podatek o ceni na enoto ne predstavlja absolutnega javnega podatka. Ravno nasprotno, drugi odstavek 35. člena ZJN-3 izrecno določa nabor absolutno javnih podatkov, med katere je zakonodajalec umestil tudi podatek o ceni na enoto. Gre torej za javnost tovrstnih podatkov, ne glede na to, ali je ponudnik navedene podatke označil kot poslovno skrivnost. Prav tako za navedene informacije ni relevantno, ali je predmet presoje izbrana ali neizbrana ponudba. Razkritje podatkov, kot so določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3, je namreč v skladu z navedeno določbo zakonito. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi I U 1228/2016-16 z dne 17. 10. 2018 (tč. 12 obrazložitve). Glede navedbe stranskega udeleženca, da je bilo merilo za izbiro najugodnejše ponudbe najnižja končna ponudbena cena z DDV za posamezni sklop in ne cena na enoto, IP pojasnjuje, da slednje v obravnavanem primeru ni relevantno. Drugi odstavek 35. člena ZJN-3 je namreč tisti, ki določa podatek o ceni na enoto kot absolutno javen, zato navedba merila v dokumentu kot so navodila organa za pripravo ponudbe, ne more preseči zakonske dikcije o javnosti določenega podatka. Prav tako IP ne more slediti navedbi stranskega udeleženca, da je iz cene na enoto možno razbrati kalkulacijo cene. V ponudbenem obrazcu št. 7, Tehnične specifikacije predračuna, je vsak ponudnik vnesel v stolpec cena/enoto zgolj enotno ceno produkta, pri čemer iz nje ni razvidna podrobnejša struktura oz. elementi sestave cene na enoto. Ker cena na enoto skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 torej predstavlja absolutni javni podatek, je IP pritožbo stranskega udeleženca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena ter pritožba stranskega udeleženca v celoti neutemeljena. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil in odločil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil skladno s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Prav tako je IP zavrnil tudi pritožbo stranskega udeleženca v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (4. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka