prosilec - Mestna občina Velenje

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Organ namreč ni konkretno opredelil dokumentov, ki so bili predmet zahteve prosilca in o dostopu do katerih je odločil, niti v izreku izpodbijane odločbe niti v obrazložitvi. Organ ne v izreku ne v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel zahtevanih dokumentov na način, da bi jih bilo mogoče enoznačno identificirati (npr. z navedbo številke seje in datumov dokumentov), temveč je le povzel zahtevo prosilca. Ne iz izreka ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako ne izhaja, o katerih posamično določenih zapisnikih, opredeljenih z datumom in posamezno evidenčno oziroma opravilno številko (npr. zapisnik 1. skupne seje sveta ustanoviteljev z dne 7. 4. 2023), je organ odločil ter v katerem delu je posamezen zapisnik prekril. Posledično je IP pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-227/2024/7

Datum: 26. 6. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……………….(v nadaljevanju: prosilec), z dne 29. 5. 2024, zoper odločbo Mestne občine Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje (v nadaljevanju: organ), št. 0902-006/2024 z dne 14. 5. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 29. 5. 2024, zoper odločbo Mestne občine Velenje, št. 0902-006/2024 z dne 14. 5. 2024, se ugodi in se izpodbijana odločba v 2. točki izreka odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovno odločanje.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1)   Prosilec je z zahtevo z dne 29. 2. 2024 od organa zahteval naslednje dokumente:

- zapisnike sej sveta ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., za obdobje zadnjih pet let,

- prejemke članov sveta ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., za obdobje zadnjih pet let,

- zapisnike sej skupščine Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., za obdobje zadnjih pet let,

- prejemke članov skupščine Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., za obdobje zadnjih pet let,

- zapisnike sej nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., za obdobje zadnjih pet let,

-prejemke članov nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., za obdobje zadnjih pet let,

- vse relevantne dokumente in usklajena besedila predpisov, ki so bili obravnavani na občinskih svetih, odborih in komisijah v zvezi z izvajanjem javnih služb Komunalnega podjetja Velenje d.o.o. To vključuje zapisnike sej, sprejete sklepe, usklajena besedila predpisov, začasne sklepe ter vse druge relevantne dokumente za obdobje zadnjih pet let.

(2)   Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0902-006/2024 z dne 25. 3.2024, s katero je

zahtevo v celoti zavrnil. Zoper to odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 5. 4. 2024, na podlagi katere je organ izdal nadomestno odločbo št. 0902-006/2024 z dne 14.5.2024 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca ponovno delno zavrnil. Glede zahteve za prejemke članov sveta ustanoviteljev, prejemke članov skupščine, prejemke članov nadzornega sveta, vse za Komunalno podjetje Velenje, d.o.o., za obdobje zadnjih pet in glede zapisnikov sej nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., za obdobje zadnjih pet let, je organ zahtevo v celoti zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Glede zapisnikov sej sveta ustanoviteljev ter zapisnikov sej skupščine Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., vse za obdobje zadnjih pet let, je organ v 2. točki izreka izpodbijane odločbe navedel, da se zahtevi ugodi, pri čemer se v zapisnikih prekrijejo razprava in varovani osebni podatki. Organ je odločil, da stroški postopka niso nastali. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ med drugim pojasnjuje postopek pred izdajo odločbe, v nadaljevanju pa se sklicuje na izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navaja, kakšni so zakonski pogoji za obstoj te izjeme ter ugotavlja, da iz vsebine zapisnikov izhaja, da so sestavljeni iz uvodnega dela, iz katerega izhaja način sklica seje, čas in kraj seje, navedbe prisotnih in drugih vabljenih, glavnino zapisnika pa predstavlja razprava ter praviloma sprejeta odločitev v obliki sklepa. Iz osrednjega dela zapisnikov izhaja razprava udeleženih na seji. Razvidno je tudi, kako je bila posamezna tema obravnavana, kakšne so navedbe, stališča in pogledi prisotnih oseb. Presojani dokumenti povzemajo mnenja udeleženih, ki so bila podana pred sprejetjem sklepov. Po oceni organa gre v tem delu za informacije, ki se nanašajo na interno komunikacijo ali delovanje organa. Informacije, ki jih zapisniki vsebujejo, deloma razkrivajo, kakšen je modus operandi. Iz obravnavanih dokumentov je torej razvidna vsebina obravnavanih zadev, in sicer tudi v smislu širše razprave ali podobnih razlogov za  sprejete odločitve, ki izkazujejo, kako je organ razmišljal in presojal informacije, na podlagi katerih je sprejemal odločitve, ki so prav tako vsebovane v obravnavanem dokumentu. Po vsebini gre torej za dokument, ki se nanaša na notranje delovanje organa, saj vsebuje podatke oziroma informacije, iz katerih je razvidno, kako je organ oblikoval politiko dela, oziroma, kako je potekal postopek notranjega razmišljanja organa. S tem je po mnenju organa izpolnjen prvi pogoj za navedeno izjemo. Glede drugega pogoja, to je specifičnega škodnega testa, ki ga mora prestati presojani dokument, organ navaja, da bi razkritje vsebine zapisnikov lahko vplivalo na razpravo in na nadaljnje sestavljanje zapisnikov, v katere bi se lahko zapisovalo zgolj odločitve, podrobni zapisi o razpravi, stališčih in mnenjih posameznih članov pa ne več. Po oceni organa gre za subjektivna zaznavanja posameznikov, ki ne pomenijo stališč sveta, skupščine oziroma organa in ker tudi ne gre zgolj za izražanje dejstev, ki so preverljiva, pač pa za podajanje mnenji, ki temeljijo na osebnih opažanjih in zaznavanjih subjektov glede posameznih obravnavanih tem in nimajo učinka navzven, bi razkritje tega dela povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Zapisniki sej vsebujejo razpravo prisotnih, ki se v tolikšnem obsegu prepleta s podajanjem osebnih zaznav, pri katerih gre v smislu že podane definicije te izjeme za »opinion«. Za kritično in učinkovito delo je pomembno, da prisotni neobremenjeno, kritično in brez zadržkov izražajo svoje mnenje, na odprti platformi. Razprava na za splošno javnost zaprtih sejah, dana na zapisnik, je tako po vsebini kot po strukturi brez dvoma drugačna kot takrat, ko prisotni vedo, da bodo njihova stališča za javnost razvidna. Če bi bila razprava neposredno javno razvidna iz zapisnikov, bi bila ta okrnjena, ker udeleženci ne bi iskreno in brez zadržkov izražali svojih stališč, s tem pa bi bila okrnjena tudi vsebina razprave. Ke organ z vpogledom v dele zapisnikov, za katere ni ugotovil, da se nanašajo na razpravo, ni našel razlogov, da bi z razkritjem nastale motnje pri delovanju organa, je preveril, ali je podana izjema varstva osebnih podatkov. Dalje organ pojasnjuje definicijo osebnega podatke in pravne podlage, kot jih za obdelavo osebnih podatkov določa Splošna uredba o varstvu podatkov. Organ pojasnjuje, da je v presojanih zapisnikih prekril imena in priimke ostalih prisotnih, zaposlenih pri komunalnem podjetju Velenje in v drugih javnih zavodih, in drugih fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci, ker za njihovo razkritje javnosti ni našel pravne podlage. Razkril pa je osebna imena članov poslovodstva, ker gre za javno objavljene podatke v Poslovnem registru. Dalje je organ odločil, da je delni dostop do presojanih zapisnikov mogoč, zato je v zapisnikih varovane podatke prekril, kot določa 2. točka izreka izpodbijane odločbe. Zahtevo prosilca za dostop do informacij glede prejemkov članov Sveta ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., za obdobje zadnjih pet let, prejemkov članov skupščine Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., za obdobje zadnjih pet let, zapisnikov sej nadzornega sveta in prejemkov članov nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., za obdobje pet let, je organ zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(3)   Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 29. 5. 2024. Pritožuje se zoper 2. točko

izreka izpodbijane odločbe, in sicer v delu, v katerem je organ zaradi razprave delno prekril podatke v posredovanih zapisnikih sej Sveta ustanoviteljev in zapisnikih sej Skupščine Komunalnega podjetja Velenje, d.o.o., vse za obdobje zadnjih petih let. Meni, da niso utemeljeni razlogi, da gre za dokumente, ki so nastali v zvezi z notranjim delovanjem ali dejavnostjo organa. Navaja, da gre za dokumente, ki se nanašajo na odločitve in aktivnosti organov, ki opravljajo javno funkcijo in na javno delovanje in upravljanje podjetja, ki je v lasti Mestne občine Velenje. Po njegovem v obravnavani zadevi za razkritje zahtevanih zapisnikov prevlada tudi javni interes. Javnost se ima namreč pravico seznaniti s tem, kako je bil oblikovan proces določanja cen javnih komunalnih storitev, ki jih uporabniki plačujejo preko položnic. Cene teh storitev imajo neposreden vpliv na življenje prebivalcev in njihovo finančno breme. Transparentnost pri oblikovanju cen javne gospodarske službe je ključna za zagotavljanje odgovornega in učinkovitega javnega upravljanja ter zaupanja javnosti v institucije. Poleg tega ima javnost pravico vedeti, kako (tudi notranje) deluje javna gospodarska družba, kot je Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. Ti podatki so ključni za razumevanje odločitev in politike, ki vpliva na javno infrastrukturo, okolje in druge javne dobrine v občini. Brez vpogleda v zapisnike sej je težko oceniti učinkovitost in odgovornost organov upravljanja ter ugotoviti morebitne nepravilnosti ali zlorabe. Če se prosilcu oziroma zainteresirani javnosti odreče pridobitev tistih podatkov, ki so potrebni za presojo pravilnosti določitve izhodiščne cene toplote za daljinsko ogrevanje, namreč ni vzpostavljen zadosten nadzor nad določanjem izhodiščne cene, katerega temelj so zapisniki in razprave k posamezni točki dnevnega reda. Bistvo učinkovitega nadzora je v zmanjšanju korupcijskih tveganj, večanju vestnosti, poštenosti, skrbnosti in finančne učinkovitosti upravljanja ter poslovanja družb, dejavnost katerih je zagotavljanje javne službe, kar v temelju lahko upraviči tudi poseg v notranje delovanje organa. Javni interes je izkazan v interesu številnih uporabnikov javne službe zagotavljanja toplotne energije, pri tem pa cena toplotne energije nedvomno pomembno vpliva na izvajanje te javne službe. Opravljanje javne gospodarske službe ter opravljanje funkcij v organih javne gospodarske družbe zahteva visoke standarde odprtosti in preglednosti, saj gre za delo, ki neposredno vpliva na vsakdanje življenje prebivalcev mestne občine Velenje. V tem kontekstu je sklicevanje na notranje delovanje in razmišljanje za nerazkritje določenih informacij neustrezno in nesprejemljivo. Člani organov javnega podjetja bi se morali zavedati, da je njihovo delovanje podvrženo javnemu nadzoru, zlasti zaradi njihove javne funkcije in vpliva na širšo družbeno skupnost. Transparentno upravljanje, vodenje poslovanja in razprave na sejah niso le zakonska zahteva, ampak tudi moralna obveza. Zavestno skrivanje notranjih podatkov pod pretvezo notranjega razmišljanja ne more in ne sme biti razlog za nerazkrivanje informacij oziroma zapisnikov, ki so bistveni za informiranje javnosti in zagotavljanje odgovornega delovanja. Glede na navedeno prosilec IP predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in dovoli dostop do tistih delov zahtevanih zapisnikov, ki so prekriti zaradi razprave.

(4)   Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot

dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, dne 14. 6. 2024 poslal v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil vso spisovno dokumentacijo.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(5)   IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v

katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)   IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v 2. točki izreka, in sicer v delu, ki se nanaša na

prekrite dele zapisnikov, ki naj bi predstavljali notranje delovanje organa. Prosilec se ne pritožuje zoper 1. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe, zato slednji nista bili predmet presoje IP v tem postopku.

(7)   V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi

zapisniki razpolaga. Pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni. Sporno je vprašanje, ali je organ prosilcu, v obliki delnega dostopa, zaradi izjeme notranjega delovanja, pravilno omogočil delni dostop do zahtevanih zapisnikov. Prosilec namreč vztraja, da mu organ zapisnike posreduje brez prekrite razprave.

(8)   Po preučitvi spisovne dokumentacije in presoji izpodbijane odločbe IP ugotavlja, da se

slednje ne da preizkusiti. Organ v izpodbijani odločbi namreč ni konkretno opredelil dokumentov, ki so bili predmet zahteve prosilca in o dostopu do katerih je odločil, niti v izreku izpodbijane odločbe niti v obrazložitvi le-te. IP presoje izpodbijane odločbe tako ne more opraviti, ker izpodbijana odločba ne obsega enega od bistvenih elementov, torej konkretne opredelitve predmeta zahteve. Organ ne v izreku ne v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel zahtevanih dokumentov na način, da bi jih bilo mogoče enoznačno identificirati (npr. z navedbo številke seje in datumov dokumentov), temveč je le povzel zahtevo prosilca. Ne iz izreka ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako ne izhaja, o katerih posamično določenih zapisnikih, opredeljenih z datumom in posamezno evidenčno oziroma opravilno številko (npr. zapisnik 1. skupne seje sveta ustanoviteljev z dne 7. 4. 2023), je organ odločil ter v katerem delu je posamezen zapisnik prekril. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izpodbijane odločbe se tako ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

(9)   Pri pregledu posredovane dokumentacije in po primerjavi izvirnih, neprikritih zapisnikov z

dokumenti v obliki delnega dostopa, ki so bili posredovani prosilcu, IP dalje ugotavlja, da je organ tudi nepopolno oziroma zmotno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo.

(10)  V zvezi z vprašanjem, pri katerih delih vsebine zapisnikov gre za t.i. izjemo notranjega delovanja,

je organ namreč prekril celotno vsebino zapisnikov, razen uvodnih in zaključnih določb in sprejetih sklepov. V zvezi s tem se je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe skliceval na izjemo notranjega delovanja, ker naj bi šlo za »subjektivna zaznavanja posameznikov, ki ne pomenijo stališč sveta, skupščine oziroma organa in ne gre zgolj za izražanje dejstev, ki so preverljiva, pač pa za podajanje mnenj, ki temeljijo na osebnih opažanjih in zaznavanjih subjektov glede posameznih obravnavanih tem in nimajo učinka navzven«. Po preučitvi vsebine prekritih delov zapisnikov IP ugotavlja, da je organ z izrazito (pre)široko razlago izjeme notranjega delovanja napačno uporabil materialno pravo in posledično v presojanih dokumentih prekril preveč podatkov, s čimer je tudi napačno izvedel delni dostop (7. člen) ZDIJZ.

(11)  Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil

postopka, ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

Napotila organu za odločanje v ponovljenem postopku

(12)  Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna

načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP  ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi podatki in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevanimi zapisniki.

(13)  V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi

izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, kot to določa izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(14)  Organ je dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta

namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. V postopku po ZDIJZ to pomeni, da mora biti v izreku odločbe odločeno o vseh zahtevkih stranke, poleg tega pa morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu A, na str. 2., pod točko 3., se prekrijeta ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oz. dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Če bo organ prosilcu omogočil dostop do zahtevanih podatkov v celoti, o tem ne bo izdal odločbe, ampak bo napravil le uradni zaznamek (22. člen ZDIJZ).

(15)  Organ mora dalje slediti tudi določbi 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev

odločbe. Njen namen je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

(16)  Če bo organ pri presoji dokumentov oziroma podatkov ponovno ugotovil, da je podana

izjema notranjega delovanja, mora konkretno navesti, v katerem delu je podana in za to podati konkretno obrazložitev. Kot izhaja iz prakse IP, mora organ za obstoj izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izkazati obstoj obeh kriterijev, torej, da gre za informacije, ki so nastale izključno z namenom njegovega notranjega delovanja (in javnosti niso znane), dalje pa še, da bi z razkritjem teh informacij nastale motnje pri njegovem delovanju ter kakšne bi te motnje bile. Pri tem mora organ konkretno izkazati verjetno vzročno zvezo med razkritjem informacije in nastalimi motnjami (ne zadošča le zatrjevanje), upoštevati pa mora tudi, ali so bile tovrstne informacije javnosti že razkrite.

(17)  Z namenom čimbolj učinkovitega vodenja ponovljenega postopka IP pojasnjuje, da je organ v

izpodbijani odločbi pravilno opredelil izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako je pravilno ugotovil, da so, v skladu z utečeno prakso IP, predmet varstva te izjeme lahko subjektivna zaznavanja posameznikov, ki ne pomenijo dejstev, ampak gre za lastna mnenja, opažanja in subjektivne zaznave, ki ne kažejo na sprejete odločitve, ampak zaznamujejo proces, ki je vodil do njih. Je pa organ v zvezi s tem napačno presodil, kje v presojanih zapisnikih gre po vsebini za tovrstne podatke in je posledično napačno ugotovil dejansko stanje ter prekril preveč podatkov. Vezano na to IP pojasnjuje, da so lahko predmet izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena posamezni podatki v posameznem zapisniku, ne pa a priori kar celoten potek razprave v vseh zapisnikih (razen sprejetih sklepov), kot je organ odločil v izpodbijani odločbi.

(18)  Glede na pritožbene navedbe prosilca, da je za razkritje zahtevanih zapisnikov, vsaj v

določenem delu, podan tudi prevladujoč interes javnosti, IP še dodaja, da če bo organ ugotovil, da je izjema notranjega delovanja kljub vsemu podana, mora dalje upoštevati tudi določbo drugega in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno notranjega delovanja organa) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem funkcije in delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prav tako mora organ presojati, ali je za dostop do podatkov, ki se nanašajo na izvajanje gospodarske  javne službe (zlasti na ceno toplote za daljinsko ogrevanje), ki posega v interes širšega kroga prebivalcev Mestne občine Velenje, podan prevladujoč javni interes, ki pretehta nad varstvom notranjega delovanja. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodbo Upravnega sodišča št. IV U 202/2017-19 z dne 6. 2. 2019, v kateri je sodišče že zavzelo stališče, da je v povezavi s tovrstno tematiko javni interes za razkritje podan.[1] To pomeni, da so ti podatki javni in mora organ dostop prosilcu omogočiti.

(19)  IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca in

izpodbijano odločbo organa, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, v 2. točki izreka odpravil in zadevo v tem delu vrnil organu v ponovni postopek (1. točka izreka odločbe). Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso ter prakso in napotila IP.

(20)  Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi

(prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(21) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne

takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.                                                

namestnica pooblaščenca      

[1] Glej povezavo na sodbo

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/I_V_U_202-2017-19__090-141-2017-16_.pdf