prosilec - Mestna občina Novo mesto

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal pravilnost sklepa, s katerim je organ zavrgel prepozno pritožbo prosilca. Ta je v pritožbi navedel, da je rok za pritožbo začel teči, ko je odločbo osebno prevzel v prostorih organa, zato je bila pritožba pravočasna. IP je ugotovil, da je organ obravnavano odločbo prosilcu pravilno vročil v skladu z določbami 87. čl. ZUP, zaradi česar je nastopila fikcija vročitve in zato kasnejši osebni prevzem te odločbe pri organu nima vpliva na tek roka za vložitev pritožbe. Upoštevaje navedeno je bila pritožba zoper odločbo vložena po poteku zakonskega 15 dnevnega pritožbenega roka in je bila torej vložena prepozno. IP je zaključil, da je organ pravilno in zakonito odločil, ko je pritožbo kot prepozno zavrgel z izpodbijanim sklepom.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-228/2023/2

Datum: 3. 8. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 7. 2023, zoper sklep o zavrženju Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju organ), št. 090-0007/2023-6 z dne 20. 6. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca zoper sklep o zavrženju Mestne občine Novo mesto št. 090-0007/2023-6 z dne 20. 6. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Povzetek postopka na prvi stopnji in pritožbeni razlogi

IP je dne 19. 7. 2023 v obravnavo prejel pritožbo prosilca zoper sklep o zavrženju št. 090-0007/2023-6 z dne 20. 6. 2023 (dalje izpodbijani sklep), s katerim je organ zavrgel pritožbo, ki jo je prosilec vložil zoper odločbo organa št. 090-0007/2023-2 z dne 24. 4. 2023 v zvezi z zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, ki jo je prosilec pri organu vložil 28. 3. 2023 in dopolnil 31. 3. 2023. V izpodbijanem sklepu je organ navedel, da vročitve odločbe dne 28. 4. 2023 ni bilo mogoče opraviti osebno prosilcu, kot je določeno v prvem odstavku 87. člena ZUP, zato je vročevalec v hišnem predalčniku prosilca pustil pisno sporočilo z navedbo, kje se odločba z dokumenti nahaja in da jo mora prosilec prevzeti v 15 dneh. Ker prosilec odločbe ni prevzel v 15 dneh, je organ ugotovil, da velja vročitev za opravljeno z dnem preteka navedenega roka, torej 13. 5. 2023, ko je začel teči 15 dnevni pritožbeni rok zoper odločbo. Dne 15. 5. 2023 je vročevalec pustil odločbo z dokumenti v hišnem predalčniku prosilca. Organ je 18. 5. 2023 prejel ovojnico s sporočilom o nedosegljivosti pritožnika na domačem naslovu, priložena je bila tudi odločba v neodprti ovojnici. Organ je nato dne 23. 5. 2023 po elektronski pošti obvestil prosilca, da je prejel odločbo in ga pozval, naj pri organu prevzame odločbo. Dne 31. 5. 2023 je prosilec pri organu prevzel odločbo z dokumentacijo. Organ je 12. 6. 2023, po izteku pritožbenega roka, prejel prosilčevo pritožbo zoper obravnavano odločbo, zato jo je skladno z drugim odstavkom 240. člena ZUP zavrgel. Odločitev organa temelji na dejstvu, da je bila vročitev odločbe opravljena pravilno, rok za pritožbo pa je pretekel 29. 5. 2023. Organ je še pojasnil, da ni seznanjen z morebitnimi spremembami stalnega ali začasnega naslova prosilca. Organ namreč s prosilcem redno komunicira, prav tako ga ta ni nikoli obvestil o morebitnem novem stalnem ali začasnem naslovu, na katerem je dosegljiv.

Zoper izpodbijani sklep je organ dne 10. 7. 2023 prejel pritožbo, v kateri je prosilec najprej navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje odločitvi organa v odločbi št. 090-0007/2023-2 z dne 24. 4. 2023. V zvezi z odločitvijo organa v izpodbijanem sklepu, je prosilec navedel, da vročitev po tretjem odstavku 87. člena ZUP velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, ki ga je prosilec prejel šele na izrecen poziv organa, ko se je vrnil s poslovne poti. Nikakor ni mogoče šteti, da je bila vročitev opravljena zakonito. Šele po prejetem elektronskem sporočilu organa, se je prosilec zglasil pri njem in prevzel dokument. Zato je rok za pritožbo stekel tega dne in je bila pritožba pravočasna. Organ je sam podaljšal rok za prevzem dokumenta, ker je prosilca dne 23. 5. 2023 obvestil z elektronskim sporočilom. Zato je glede na dejanje organa z njegovim elektronskim sporočilom šteti, da je bila vročitev opravljena pravočasno tudi po volji organa. Zato je bila pritožba prosilca pravočasna, saj je organ sam prostovoljno podaljšal rok iz 87. člena ZUP iz prekluzivnega v instrukcijskega. Prosilec je ravnal po naročilu organa v dobri veri, da bo pritožba, vložena v instrukcijskem roku, pravočasna. Prosilec predlaga, da IP izpodbijani sklep razveljavi in dopusti, da se bo lahko vsebinsko odločilo o pritožbi zoper obravnavano odločbo organa.  

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti sklep v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi je sporno, kdaj je bila odločba organa št. 090-0007/2023-2 z dne 24. 4. 2023 (v nadaljevanju obravnavana odločba) pravilno vročena prosilcu in posledično, kdaj se je iztekel rok za pritožbo.

Prvi odstavek 87. člena ZUP določa, da se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, ki se vročajo v fizični obliki, vročijo osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Tretji odstavek nadalje določa, da če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše. Četrti odstavek določa, da velja vročitev po prejšnjem odstavku tega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila obravnavana odločba prosilcu vročena na podlagi t.im. fiktivne vročitve, kot jo ureja zgoraj povzeti 87. člen ZUP. IP pri tem poudarja, da je fikcija dejstvo, za katerega se ve, da ni resnično, vendar ga pravo določa kot resnično. Nasprotni dokaz glede fiktivnega dejstva ni možen.[1] Prav tako organ nima pravne podlage, da bi roke, ki jih določa 87. člen ZUP, kakorkoli podaljševal, kot to zmotno navaja prosilec v pritožbi. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je iz sporočila o prispelem pismu, ki se nanaša na vročitev obravnavane odločbe in se nahaja v upravnem spisu (dokument z zaporedno številko 2), razvidno, da je vročevalec dne 28. 4. 2023 v hišnem predalčniku na naslovu prosilca pustil sporočilo, kje se pismo nahaja, in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Petnajstdnevni rok za prevzem obravnavane odločbe na pošti je začel teči naslednji dan po opravljenem poskusu vročitve na naslovu prosilca, t.j. dne 29. 4. 2023, in se je iztekel dne 13. 5. 2023, kot je pravilno navedel tudi organ v izpodbijanem sklepu. Ob tem IP pojasnjuje, da je v primeru vročitve pisanja s fikcijo za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošti, kar je bilo v konkretnem primeru dne 28. 4. 2023. Že zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza »z dnem preteka tega roka« kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan.[2]

V obravnavani zadevi je naslednji dan po opravljeni vročitvi, torej dne 14. 5. 2023, začel teči 15 dnevni rok za vložitev pritožbe zoper obravnavano odločbo, ki se je iztekel dne 28. 5. 2023. Ker je bila zadnji dan roka nedelja, ko se pri organu, pri katerem je bilo treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se je rok, skladno z drugim odstavkom 101. člena ZUP, iztekel s pretekom prvega prihodnjega delovnika, t.j. v ponedeljek, dne 29. 5. 2023, kar je prav tako pravilno ugotovil organ v izpodbijanem sklepu.

Kot je razvidno iz žiga organa na kopiji pritožbe v upravnem spisu (dokument z zaporedno številko 5) , je organ prejel pritožbo zoper izpodbijani sklep dne 12. 6. 2023. Prosilec v pritožbi sicer navaja, da gre za pritožbo »z dne 8. rožnika 2023«, kar pa ne vpliva na odločitev o obravnavani pritožbi. IP namreč ugotavlja, da je bila pritožba zoper obravnavano odločbo, ne glede na to, ali je bila vložena 8. ali 12. 6. 2023, vložena po poteku zakonskega 15 dnevnega pritožbenega roka, ki se je iztekel dne 29. 5. 2023, in je bila torej vložena prepozno. Organ je zato pravilno in zakonito odločil, ko je pritožbo kot prepozno, zavrgel z izpodbijanim sklepom.

IP še pojasnjuje, da je vročilnica javna listina (prvi odstavek 169. člena ZUP v zvezi s 97. členom ZUP), kar pomeni, da zapisano na njej velja kot dokaz, pri tem pa prosilec ni niti zatrjeval niti izkazal, da mu obvestilo o prispelem pismu dne 28. 4. 2023 ne bi bilo puščeno v hišnem predalčniku oziroma da s tem obvestilom ne bi bil seznanjen, zaradi česar je IP štel, da navedeno dejstvo ni sporno. Skladno z upravno sodno prakso na to dejstvo ne vplivajo navedbe prosilca, iz katerih izhaja, da je bil v času poskusa vročanja oziroma, ko je nastopila fikcija vročitve, na poslovni poti. Zgolj navedba potovanja namreč še ne pomeni preselitve ali nedosegljivosti, vročevalec pa mora v takšnem primeru ravnati v skladu s 87. členom ZUP.[3]

Za odločitev v predmetni zadevi ni odločilno niti, da je organ 23. 5. 2023 po elektronski pošti obvestil prosilca, da je prejel odločbo in ga pozval, naj pri organu prevzame obravnavano odločbo, niti da je prosilec 31. 5. 2023 pri organu prevzel obravnavano odločbo. Stališče, da bi se moralo kot odločilno dejstvo šteti trenutek, ko se je prosilec dejansko seznanil z odločbo organa, nima podlage v pravni ureditvi in bi v celoti odpravilo smisel fikcije.[4] Glede na to, da je bila obravnavana odločba prosilcu pravilno vročena v skladu z določbami 87. člena ZUP, kasnejši osebni prevzem te odločbe pri organu nima vpliva na tek roka za vložitev pritožbe.[5]

Za odločitev v predmetni zadevi niso pravno relevantne navedbe, s katerimi prosilec pojasnjuje, zakaj se ne strinja z odločitvijo organa v obravnavani odločbi, zato se IP do tega dela pritožbenih navedb ni opredeljeval.

Upoštevaje vse navedeno, IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba zoper sklep o zavrženju pa neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Tako je navedlo tudi Višje delovno in socialno sodišče v sodbi št. Psp 200/2005 z dne 7. 12. 2006.

[2] Enako stališče je zavzelo Upravno sodišče v sodbi št. II U 416/2019-18 z dne 9. 11. 2022 (11. točka).

[3] Več o tem v sodbi Upravnega sodišča RS št. I U 2028/2014 z dne (8. točka).

[4] Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu št. I Up 225/2017 z dne 24. 1. 2018 (6. točka).

[5] Smiselno enako izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS št. I Up 482/2009 z dne 4. 2. 2010 (8. točka).