dekorativna slika

prosilec - Mestna občina Nova Gorica

+ -
Datum: 21.05.2026
Številka: 090-162/2026
Kategorije: Ali dokument obstaja

Povzetek:

IP je obravnaval pritožbo prosilke, ki je menila, da ji organ ni posredoval zahtevanih informacij. V pritožbenem postopku je ugotovil, da je organ prosilki že posredoval zahtevani dokument, z ostalo zahtevano dokumentacijo pa ne razpolaga, zato je bila delna ugoditev zahteve pravilna.


Odločba:

 

Številka: 090-162/2026/4

Datum: 21. 5. 2026

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 20. 3. 2026, zoper odločbo Mestne občine Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju organ), št. 090-0009/2026-8 z dne 12. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O

 

1.     Pritožba prosilke z dne 20. 3. 2026 zoper odločbo Mestne občine Nova Gorica, št. 090-0009/2026-8 z dne 12. 3. 2026, se zavrne.

 

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

(1) Prosilka je dne 21. 1. 2026 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala posredovanje dokumentacije v zvezi z meteorno in fekalno kanalizacijo, ki poteka preko parc. št. 1045/55, 1045/77, 1049/4 in 1049/19, vse k.o. …, do parc. št. 768/7 k.o. …. Zahtevala je:

- dokumentacijo, ki jo je Mestna občina Nova Gorica (MONG) oziroma njen pravni prednik izdala sama ali v sodelovanju z drugimi organi,

- listine, na podlagi katerih je graditelj kanalizacije leta 1992 pridobil pravico vkopa cevi na tedanji družbeni lastnini,

- dokumentacijo v zvezi s priznanjem služnostne pravice za postavitev, rekonstrukcijo, napeljavo, obratovanje, nadzor, vzdrževanje in uporabo meteorne in fekalne kanalizacije na občinskih parc. št. 1315/2 in 1049/20, z učinkom od 10. 2. 2025 dalje,

- projektno dokumentacijo za gradnjo kanalizacijskih naprav za priklop objektov na nepremičnini parc. št. 768/7 k.o. …,

- situacijo, ki prikazuje potek priključka na fekalno in meteorno kanalizacijo ter predstavlja sestavni del pogodbe 478-321/2015-9 z dne 27. 8. 2015 (OV 560/2015).

Prosilka je dokumentacijo želela v obliki fotokopij.

 

(2) O zahtevi prosilke je organ najprej odločil z odločbo št. 090-0009/2026-6 z dne 2. 3. 2026, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilki omogočil dostop do dokumentacije, navedene v 1. točki izreka navedene odločbe. Glede dokumentacije, ki se nanaša na samo izgradnjo kanalizacije na parcelah iz zahteve, pa je navedel, da z njo ne razpolaga. Pojasnil je, da hrani samo dokumentacijo, ki je nastala od leta 1995 dalje, zato je prosilko za pridobitev starejše dokumentacije napotil na Pokrajinski arhiv v Novi Gorici in Upravno enoto Nova Gorica. Prosilka je zoper navedeno odločbo dne 2. 3. 20026 vložila pritožbo. Organ je ugotovil, da je pritožba delno utemeljena, in z novo odločbo št. 090-0009/2026-8 z dne 12. 3. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), prosilki omogočil dostop še do dodatnih dokumentov, navedenih v alinejah drugega odstavka pritožbe z dne 2. 3. 2026. Z navedeno odločbo je organ nadomestil prvotno odločbo.

 

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 20. 3. 2026 vložila novo pritožbo. V njej navaja, da se zaradi kršitev postopka po 237. členu ZUP in na podlagi 20. člena ZDIJZ pritožuje zoper novo odločbo, kot tudi zoper prvotno odločbo št. 090-0009/2026-6 z dne 2. 3. 2026. Prosilka zatrjuje, da organ ni upošteval njene vloge z dne 25. 2. 2026, v kateri je navedla, da zahtevane dokumentacije izpred leta 1995 ni mogoče pridobiti pri upravni enoti oziroma v arhivih, zaradi česar bi moral organ zahtevo odstopiti organu, ki z dokumentacijo razpolaga. Kot možnega razpolagalca z dokumentacijo navaja družbo Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica, d. d. Dalje navaja, da obstoj novejše dokumentacije v zvezi z meteorno in fekalno kanalizacijo izkazuje dejstvo, da je organ upravljavec predmetne kanalizacije ter da je sodeloval pri evidentiranju novega priklopa fekalnega voda do parc. 768/7, ki ni evidentiran v uradnih evidencah GURS, je pa prikazan v prostorskem informacijskem sistemu občine (PISO) MONG preko njenih zemljišč. Prosilka IP predlaga, da pritožbi ugodi, pri organu opravi nadzorne aktivnosti ter organu naloži posredovanje celotne dokumentacije in podatkov, na podlagi katerih je bil v sistemu PISO evidentiran nov kanalizacijski vod preko njenih parc. do parc. št. 768/7, vključno z datumom vpisa fekalnega priključka kanalizacije ID 184383 ter lokacijskimi podatki za preostala dva presečna datuma glede vpisa lastninske pravice v korist MONG.

 

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, prosilkino pritožbo odstopil v reševanje IP.

 

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 18. 5. 2026.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP izpostavila, da je predmet presoje zgolj odločba organa št. 090-0009/2026-8 z dne 12. 3. 2026, s katero je nadomestil prvotno odločbo št. 090-0009/2026-6 z dne 2. 3. 2026, zato je pritožbena navedba prosilke z dne 20. 3. 2026, da izpodbija tudi prvotno odločbo organa, neutemeljena.

 

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

(9) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

 

(10) V okviru pritožbenega postopka je IP organ pozval k dodatnim pojasnilom glede obstoja dokumentacije o kanalizacijskem vodu, ki poteka prek parc. št. 1045/55, 1049/4, 1045/77, 1049/19, 1049/20 in 1315/2, do parc. št. 768/7, vse k.o. … ter glede evidentiranja tega voda v prostorskem informacijskem sistemu občine (PISO). IP je organ pozval tudi k pojasnilu glede obstoja dodatnih lokacijskih informacij, na katere se sklicuje prosilka v pritožbi.

 

(11) Organ je v odgovoru z dne 18. 5. 2026 pojasnil, da ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi izhajalo, da gre za nov kanalizacijski vod. Ponovno je navedel, da hrani dokumentacijo, nastalo od leta 1995 dalje. Pojasnil je še, da je v okviru ugotovitvenega postopka opravil obsežno preverjanje obstoja zahtevane dokumentacije, in sicer:

- pregled podatkov v informacijskem sistemu za vodenje dokumentarnega gradiva (po opisu vsebine zaprošenih dokumentov, parcelnih številkah, naslovih, območjih, podatkih posameznih strank, ID številki priključka ter dokumentih izvajalca gospodarske javne službe),

- fizični vpogled v zadeve, ki vsebujejo evidence gospodarske javne infrastrukture (zadeva št. 354-32/2006 »Program opremljanja za obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo« in zadeva št. 353-2/2006 »Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture«),

- preverjanje informacij pri posameznih službah občinske uprave, in sicer pri Službi za premoženje, Službi za javno infrastrukturo ter Službi za investicije.

Na podlagi izvedenih poizvedb je organ ugotovil, da ne razpolaga z novejšo dokumentacijo v zvezi z izgradnjo meteorne in fekalne kanalizacije na parcelah, ki so predmet zahteve prosilke, niti z dokumentacijo glede evidentiranja kanalizacijskega voda, na katerega se prosilka sklicuje v pritožbi.

 

(12) Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na lokacijske informacije za dva dodatna presečna datuma glede vpisa lastninske pravice v korist MONG, je organ pojasnil, da je bila prosilki dne 12. 3. 2026 že posredovana lokacijska informacija št. 3514-702/2024-2 z dne 23. 9. 2024, ki vsebuje pregled stanja za vse tri presečne datume, in sicer na dan 11. 3. 1993, na dan 20. 7. 2004 ter na dan izdaje dokumenta. Organ je navedel, da je bil v predmetni zadevi izdan en sam dokument, ki vključuje podatke za vse tri presečne datume. Kot dokaz navedenemu, je priložil popis zadeve št. 4781-0052/2024, iz katerega izhaja opis navedenega dokumenta, ter dodatno še popis zadeve, ki se nanaša na postopek izdaje lokacijske informacije št. 3514-0702/2024.

 

(13) IP na podlagi pojasnil organa in dokumentacije, predložene v pritožbenem postopku, ugotavlja, da je organ obstoj zahtevane dokumentacije preveril na več ravneh ter opravil konkretne poizvedbe glede obstoja dokumentov, ki jih zahteva prosilka. IP ob tem ugotavlja, da so prosilkine pritožbene navedbe glede »novega kanalizacijskega voda« nejasne, saj iz njih ni mogoče zanesljivo razbrati, ali prosilka zatrjuje obstoj dodatne dokumentacije v zvezi s kanalizacijskim vodom, ki je bil predmet njene prvotne zahteve, ali pa zahteva dokumentacijo glede drugega, novejšega kanalizacijskega voda oziroma novega priključka, evidentiranega v sistemu PISO. Kolikor se pritožbene navedbe nanašajo na kanalizacijski vod, ki je bil predmet prvotne zahteve za dostop do informacij javnega značaja, IP ugotavlja, da je organ v postopku pojasnil, da z dodatno dokumentacijo glede izgradnje oziroma evidentiranja tega voda ne razpolaga. Organ je obstoj zahtevane dokumentacije preveril v elektronskih evidencah, fizičnih spisih in pri pristojnih službah občinske uprave, vendar dodatnih dokumentov ni našel. Kolikor pa prosilka s pritožbo zahteva dokumentacijo oziroma podatke glede drugega, oziroma novejšega kanalizacijskega voda ali novega priključka, evidentiranega v sistemu PISO, IP ugotavlja, da takšna zahteva ni bila predmet prvotnega postopka na prvi stopnji. Pritožbenega postopka po ZDIJZ namreč ni mogoče širiti na nove zahteve oziroma na dokumente, o katerih organ prve stopnje še ni odločal. Zato IP teh navedb v predmetnem pritožbenem postopku ni mogel vsebinsko obravnavati. IP ob tem poudarja, da v postopku po ZDIJZ organ ni dolžan ustvariti novega dokumenta, pridobiti dokumentov od drugih subjektov ali rekonstruirati podatkov, s katerimi ne razpolaga. Predmet presoje po ZDIJZ so namreč le informacije, ki pri organu že obstajajo v materializirani obliki. Glede lokacijskih informacij pa IP ugotavlja, da je organ prosilki že posredoval dokument, ki vsebuje podatke za vse tri zahtevane presečne datume.

 

(14) Na podlagi vsega navedenega je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

 

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

 

 

Postopek vodila :                                                                     

Polona Marinko, univ. dipl. prav.                                       

svetovalka IP                                                                                 

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica pooblaščenke