prosilec - Mestna občina Maribor

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje zapisa magnetograma 7. točke dnevnega reda 17. seje MS MOM z dne 23. 11. 2020, iz katerega bi izhajali tudi odgovori in pojasnila pripravljavca oz. predlagatelja gradiva. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z drugim zapisom magnetograma, kot predhodno že poslanim, ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.

ODLOČBA:

Številka: 090-73/2021/3

Datum: 23. 3. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 2.  2021, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 0902-1/2021-6 z dne 4. 2. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 21. 2. 2021 zoper odločbo Mestne občine Maribor št. 0902-1/2021-6 z dne 4. 2. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 4. 1. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer:

• stenogramski zapis poteka 7. točke dnevnega reda 17. redne seje MS MOM z dne 23. 11. 2020 (Akcijski načrt trajnostne oskrbe mesta Maribor s toploto-prva obravnava ) in
• stenogramski zapis poteka 11. točke dnevnega reda 17. redne seje MS MOM z dne 23.11.2020 (Odlok o ustanovitvi Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin v MOM-prva obravnava).

Zahtevane informacije želi prejeti v elektronski obliki ali kot fotokopijo.

Zahtevi prosilca je organ ugodil in prosilcu dne 25. 1. 2021, po elektronski pošti, posredoval zapis magnetograma 7. in 11. točke dnevnega reda 17. redne seje MS MOM z dne 23. 11. 2020.

Prosilec je dne 25. 1. 2021 potrdil prejem zahtevanih dokumentov, pri čemer je navedel, da poslan magnetogram 7. točke dnevnega reda 17. seje MS MOM ne vsebuje odgovorov na vprašanja, pripomb ter razpravo svetnikov, temveč je naveden samo ime in priimek predlagatelja - razpravljavca. Po mnenju prosilca posredovan, nepopolni, magnetogram ne more nadomestiti celovite razprave na seji. Prosilec prosi še za posredovanje manjkajočega dela razprave.

O dopolnitvi zahteve prosilca z dne 25. 1. 2021 je organ odločil z odločbo št. 0902-1/2021-6 z dne 4. 2. 2021, s katero je zahtevo prosilca, za posredovanje dopolnjenega magnetograma 7. točke dnevnega reda 17. seje MS MOM, zavrnil. V obrazložitvi je organ pojasnil, da je prosilcu posredoval zapis magnetograma 7. točke dnevnega reda 17. redne seje MS MOM z dne 23. 11. 2020 (Akcijski načrt trajnostne oskrbe mesta Maribor s toploto-prva obravnava) in zapis magnetograma poteka 11. točke dnevnega reda 17. redne seje MS MOM z dne 23. 11. 2020 (Odlok o ustanovitvi Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin v MOM-prva obravnava). Oba magnetograma sta bila pripravljena izključno za pripravljavca gradiva, da lahko le-ta stališča in pripombe, dane v razpravi, preuči in upošteva pri pripravi gradiva za drugo obravnavo oz. obrazložitev, v kolikor se določena stališča in predlogi ne bodo upoštevali, zakaj se ne bodo upoštevali. Prosilcu sta bila oba magnetograma posredovana v obliki in vsebini, kot sta bila pripravljena, saj je bilo ocenjeno, da ni zadržkov za njuno posredovanje prosilcu. Nadalje je organ pojasnil, da v Poslovniku mestnega sveta ni nikjer zapisane obveze, da se za vsako sejo mestnega sveta oziroma točko, ki jo ta obravnava, sestavi zapis magnetograma. Magnetogram se pripravi izključno zaradi potreb priprave odgovorov pripravljavca gradiva, da ta lahko pripravi stališča in pripombe dane v razpravi, jih preuči in upošteva pri pripravi gradiva za drugo obravnavo oz. obrazložitev, v kolikor se določena stališča in predlogi ne bodo upoštevali, zakaj se ne bodo upoštevali oz. se pripravi takrat, kadar se oceni, da je zaradi kompleksnosti problematike to potrebno. Zaradi tega sta bila tudi pripravljena magnetograma za obe zaprošeni točki redne 17. seje mestnega sveta z dne 23. 11. 2020, v vsebini in obliki, kot sta bila posredovana prosilcu. Ker organ z drugačnim dokumentom, kot je že bil posredovan prosilcu, ne razpolaga, je zahtevo prosilca, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena, v povezavi z 2. odstavkom 22. člena ZDIJZ, zavrnil.

Dne 21. 2. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 0902-1/2021-6 z dne 4. 2. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da je dne 25. 1. 2021, po elektronski pošti, s strani organa prejel zapis magnetograma 7. in 11. točke 17. seje MS MOM. Po pregledu prejetih zapisov magnetograma je ugotovil in ocenil, da je zapis magnetogram poteka 11. točke celovit oz. zajema v celoti povzeto razpravo omenjene točke, medtem, ko je magnetogram 7. točke dnevnega reda pomanjkljiv, saj ni vseboval pojasnil in odgovorov pripravljavca oz. predlagatelja gradiva. V zapisu namreč ni nobenega odgovora na vprašanja, ki jih je postavilo 15 svetni-c(kov) tekom razprave. Na navedena vprašanja je predlagatelj osemkrat podajal pojasnila, kar pa v zapisu manjka. Prosilec je pojasnil, da je še istega dne, torej 25. 1. 2021, po elektronski pošti posredoval ugovor z zahtevo po dopolnitvi in nikakor ne po vsebinsko drugačnem magnetogramu 7. točke, kot je bilo to navedeno v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Po mnenju prosilca tako pomanjkljiv zapis, brez strokovnih odgovorov, nikakor ne more predstavljati osnovo za kvalitetno preučitev vseh navedenih dejstev in pripravo za razpravo v drugi obravnavi. Prosilec je še navedel, da je pridobitev zapisa kot informacije javnega značaja edini način, da se kot občan seznani z razpravo oz. sprejetimi stališči, saj je bila seja organa za javnost zaprta, sprejeti zapisnik pa omenja samo razpravljavce na seji, nikakor pa ne vsebine, medtem ko tudi prenosa ali kasnejšega video - zapisa seje ni bilo. Tako vsa vsebina ostane tajnost (poslovna? davčna?), kar pa po mnenju prosilca ni sprejemljivo.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0902-1/2021-8 z dne 1. 3. 2021, skupaj s spisovno dokumentacijo, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-73/2021/2 z dne 5. 3. 2021. Organ je ponovno pojasnil, da so prosilcu posredovali prepis magnetograma, ki ga je organ pripravil izključno po lastni presoji za pripravljavca gradiva. V kolikor bi organ razpolagal tudi z drugo vsebino 7. točke prepisa magnetograma 17. redne seje MS MOM, bi to prosilcu tudi posredoval. Ker organ z drugo vsebino ne razpolaga, jo prosilcu ne more posredovati.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali organ razpolaga z zapisom magnetograma 7. točke dnevnega reda 17. seje MS MOM z dne 23. 11. 2020, iz katerega bi izhajali tudi odgovori in pojasnila pripravljavca oz. predlagatelja gradiva.  

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 5. 3. 2021, IP ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval vso dokumentacijo, s katero tozadevno razpolaga. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še z drugim, dopolnjenim zapisom magnetograma 7. točke dnevnega reda 17. seje MS MOM z dne 23. 11. 2020,  iz katerega bi izhajali tudi odgovori in pojasnila pripravljavca oz. predlagatelja gradiva, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da so navedbe organa vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP).

Ker iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ izhaja, da so zavezanci dolžni posredovati le informacije, s katerimi razpolagajo, pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj organ z drugim (dopolnjenim) zapisom magnetograma 7. točke dnevnega reda 17. seje MS MOM z dne 23. 11. 2020, kot predhodno že poslanega dne 25. 1. 2021, ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

IP ob tem še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka