prosilec - Mestna občina Maribor

Številka: 090-292/2026

Datum: 20. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………(v nadaljevanju prosilec) z dne 29. 6. 2026, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 0902-49/2026-4 z dne 12. 6. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 29. 6. 2026, zoper odločbo Mestne občine Maribor 0902-49/2026-4 z dne 12. 6. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 19. 5. 2026 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval, da mu organ na njegov poštni naslov pošlje kopije naslednjih dokumentov:

1.     uradno cenilno poročilo oziroma pravni akt (uradna cenitev) pristojnega cenilca, ki je opravil cenitev za prodajo parcele parc…………, v izmeri 49m², po neposredni pogodbi, prodajalec organ;

2.     uradno cenitev za parcelo ID znak……………, v izmeri 31m², katera je bila prodana po neposredni pogodbi, prodajalec organ.

(2) Organ je odločil o zahtevi prosilca z odločbo št. 0902-49/2026-4 z dne 12. 6. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je prosilčev zahtevek zavrnil v točki 1., ker v tem delu ni izpolnjen pogoj materializirane oblike iz  prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, kar pomeni, da ta dokument ne obstaja, ker organ njegove izdelave ni naročil, oziroma ga ni izdelal in z njim torej ne razpolaga. Ker je bila izkustvena cena nepremičnine, na katero se nanaša točka 1. prosilčeve zahteve, bistveno nižja od 20.000 EUR, organ predmetnega dokumenta ni bil dolžan izdelati, kot to izhaja iz 36. čena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 s spremebami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSPDSLS-1), ki določa, da se cenitev premoženja opravi le pred razpolaganjem z nepremičnim premoženjem, katerega posamična vrednost je izkustveno višja ali enaka 20.000 EUR. V točki 2. prosilčevega zahtevka pa je organ prosilcu omogočil dostop do zahtevane informacije z vpogledom in prekritimi osebnimi podatki cenilca iz razloga, ker je ugotovil, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZASP), avtor pa na organ, kot naročnika cenitve oziroma dokumenta iz točke 2. prosilčeve, ni prenesel pravice reproduciranja, kot je tudi navedeno v predmetnem cenitvenem poročilu, prav tako pa pri tem stališču še vedno vztraja tudi avtor, ki je na podlagi poziva organa, priglasil stransko udeležbo, zaradi česar velja omejitev iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri se lahko prosilev z informacijo seznani samo v obliki vpogleda, če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba.

(3) Prosilec je zoper odločitev organa dne 29. 6. 2026 vložil pritožbo, ker v obravnavanem primeru niso izpolnjeni vsi kriteriji, da gre za avtorsko delo s področja književnosti, znanosti in umetnosti, cenitev pa je opravil sodno zapriseženi cenilec, na podlagi državne licence in na podlagi uradno objavljenih podatkov in uradne zakonodaje (npr. Zakon o davčnem postopku, Zakon o davku na promet nepremičnin, Zakon o urejanju prostora, Zakon o graditvi objektov, Zakon o nepremičninskem posredovanju) in standardov (npr. Slovensko poslovni finančni standardi ocenjevanja nepremičnin, Slovenski računovodski standardi, Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, Standard za izračunavanje površin in prostornin, Hierarhija standardov ocenjevanja). Če bi sledili navedbam organa, da gre za avtorsko delo, bi to pomenilo razumevanje, da avtorsko delo predstavljajo tudi odločbe uravnih, sodnih in drugih državnih organov. Pri tem je prosilec še izrecno zaprosil za fotokopijo informacije z navedbo, da ga osebni podatki ne zanimajo, torej za fotokopijo informacije brez osebnih podatkov.

(4) Organ je pritožbo prosilca, dne 30. 6. 2026, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V obravnavanem primeru med organom in prosilcem ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, in da razpolaga le z dokumentom iz točke 2. prosilčeve zahteve, torej le uradno cenitijo za parcelo ID znak………….., v izmeri 31m² (v nadaljevanju zahtevani dokument). Sporno pa ostaja vprašanje, ali je zahtevana informacija avtorsko delo in ali je to avtorsko delo avtorskopravno varovano na način, da lahko organ prosilcu dostop do njega dovoli le v obliki vpogleda.

‘(7) Drugi odstavek 25. člena ZDIJZ določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. To pomeni, da skladno z navedneo določbo organ omogoči dostop do zahtevane informacije zgolj v obliki vpogleda, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja:

-          prvič, da gre za informacijo, ki je zavarovana skladno z ZASP,

-          in drugi pogoj, da je imetnik te pravice tretja oseba, oziroma da ta pravica ni bila prenesena na organ.

(8) Glede na navedeno je IP v pritožbenem postopku najprej ugotavljal, ali dokument iz točke 2. prosilčeve zahteve predstavlja avtorsko delo, oziroma ali izpolnjuje vse predpostavke, ki izhajajo iz opredelitve avtorskega dela kot ga določa prvi odstavek 5. člena ZASP. V skladu s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost, stvaritev, področja ustvarjalnosti in izraženost. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oziroma neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Predpostavka intelektualnosti dela pomeni, da gre za delo posameznikovega intelekta in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so področja, izrecno navedena v prvem odstavku 5. člena ZASP, in sicer znanost, književnost ali umetnost, ki pa se razlagajo široko (npr. računalniški programi sodijo v področje književnosti), pri čemer so v drugem odstavku istega člena primeri avtorskih del našteti le primeroma. Avtorsko delo pa mora biti tudi na kakršen koli način izraženo, tako da je zaznavno v zunanjem svetu. Avtorska pravica velja samo za avtorska dela, če teh ni, tudi ni avtorskih pravic (M. Trampuž, Avtorsko pravo, Založba Pravna obzorja, 2000, str. 79). Avtorsko delo je pravni standard, njegov obstoj pa v končni fazi ugotavlja sodišče (ibidem). V kolikor torej posamezno delo izpolnjuje predhodno navedene in opisane predpostavke, se šteje, da gre za avtorskopravno varovano delo.

(9) V izpodbijani odločbi je organ že sam na splošno ugotavljal izpolnjevanje predhodno navedenoh predpostavk za obstoj avtorskega dela. IP njegovemu utemeljevanju pritrjuje. V konkretnem primeru ni dvoma, da zahtevani dokument predstavlja delo s področja nepremičninske in ekonomske znanosti, ki je izraženo v pisni obliki in ga je ustvaril človek. Prav tako je izpolnjen tudi element duhovnosti, saj je ustvarjanje zahtevanega dokumenta zahtevalo delo intelekta oziroma duha avtorja in ni prevladovalo fizično delo. Zato je šlo nedvomno za izraz misli avtorja, saj je avtor za oblikovanje vsebine dokumenta moral uporabiti intelekt, predvsem za izračun ocenjene vrednosti nepremičnine, pri čemer je moral uporabiti svoje znanje in ustrezne metode, oziroma standarde izračuna in pri zapisu iskati in uporabiti najbolj primerne izraze, tabele, ipd., vsled česar je pri pripravi obravnavanega dokumenta nedvomno prevladovalo duhovno ustvarjanje in ustvarjalec je moral uporabiti svoj intelekt za pripravo te intelektualne stvaritve. Prav tako lahko zahtevani dokument hkrati uporabljajo različni uporabniki, ne da bi se pri tem vsebina tega dokumenta izčrpala oziroma zmanjšala. Za zahtevani dokument torej nedvomno veljata tako ubikviteta kot neizčrpnost, pripravljen pa je bil z uporabo intelekta oziroma duha avtorja. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se še lahko uvršča med avtorska dela, zato obravnavana cenitev nedvomno izpolnjuje tudi kriterij individualnosti. Gre za okument, ki obsega tudi opis nepremičnine, izhodišča za cenitev vrednosti, postopek izračuna ocenjene vrednosti nepremičnin, idr. relevantne informacije, ki jih je navedel oziroma izvedel avtor, upoštevajoč specifike posamezne nepremičnine ter metode in standarde, ki veljajo za to področje, kar bi lahko bilo izvedeno na različne načine. Nedvomno je individualnost botrovala izbiri besed, stavkov in načina podajanja stališča. Odločitev o tem, kako natančno bo posameznik obrazložil postopek izračuna ocenjene vrednosti nepremičnin, katere besede bo uporabil, kako jih bo strukturiral, razdelil (ali bo uporabil enotno besedilo, poglavja, podpoglavja, točke, tabele ipd.) in način podajanja mnenja oziroma cenitve, v konkretnem primeru tudi nedvomno izkazuje izpolnjenost kriterija individualnosti dela. Da zahtevani dokument vsebuje zadostno mero individualnosti, kaže prav tako dejstvo, da gre za kategorijo, ki dopušča različne možnosti razlage in metod ocenjevanja, kar pomeni, da je delo avtorja na določeni ustvarjalni ravni oziroma kaže na določeno količino individualnosti. Stališče, da je zahtevani dokument avtorsko delo, pa sledi tudi praksi IP[1] v podobnih zadevah.  Poleg tega IP opozarja tudi na 12. alinejo drugega odstavka 5. člena ZASP, ki med avtorska dela primeroma šteje tudi predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja in druga dela enake narave). IP tako zaključuje, da je zahtevani dokument avtorsko delo.

(10) Pri tem pa IP v zvezi z pritožbeno navedbo prosilca, da takšen zaključek vodi v razumevanje, da avtorsko delo predstavljajo tudi odločbe upravnih, sodnih in drugih državnih organov, dodatno še pojasnjuje, da glede na določbo 2. alineje prvega odstavka 9. člena ZASP uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja avtorskopravno izrecno niso varovana. Po drugem odstavku navedenega člena so avtorskopravno varovani prevodi navedenih dokumentov, razen če so objavljeni kot uradna besedila. Gre za dela, ki ne glede na to, ali izpolnjujejo navedene predpostavke za avtorsko delo iz 5. člena ZASP, skladno z navedeno določno 9. člena ZASP, avtorskopravnega varstva ne uživajo. Namen določbe 9. člena ZASP je čim večje razširjanje in objavljanje uradnih besedil zaradi javnega interesa. V primeru uradnih besedil se mora avtorjev interes umakniti javnemu, saj je v interesu družbe, da je čim bolj seznanjena z zakoni in predpisi, ki jo uravnavajo. Omejevanje njihove uporabe z avtorskim pravom bi bilo v neposrednem nasprotju z njihovim poslanstvom in smislom. Gre predvsem za besedila, ki jih izdajajo institucije z zakonodajnimi, sodnimi ali upravnimi pristojnostmi ter oblastvenimi upravičenji in s katerimi se uravnavajo pravni položaj državljana ali druge družbene zadeve (povzeto po Trampuž M., Oman B., Zupančič A., Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 54). 35. člen ZSPDSLS-1 določa, da se s stvarnim premoženjem drave ali samoupravnih lokalnih skupnosti ne sme razpolagati, ga oddati v najem ali na njem ustanavljati stvarnih pravic pod ocenjeno vrednostjo, če zakon ne določa drugače. Vendar zgolj dejstvo, da zakon predpiše, na kakšen način se kaj ureja (npr. na podlagi ocenjene vrednosti), še ne pomeni, da gre za uradno besedilo z upravnega področja. Zahtevani dokument v obravnavanem primeru je po vsebini cenitev, ki ne predstavlja oblastvenega akta organa v smislu akta, ki ga izda organ (kot npr. zakon, sodba, odločba), temveč gre za zasebnopravni akt, ki ga zasebnopravni subjekt oziroma cenilec pripravi (kot podlago) za izračun ocenjene vrednosti nepremičnine (ki jo nato opravi organ sam), zato ne predstavlja uradnega besedila z upravnega področja, kar pomeni, da zahtevanemu dokumentu avtorskopravno varovanje določba 2. alineje prvega odstavka 9. člena ZASP ne odreka.

(11) Glede na lastnost zahtevane informacije, ki sodi med avtorska dela, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je predmetno avtorsko delo avtorskopravno varovano na način, da lahko organ prosilcu dostop do njega dovoli le v obliki vpogleda, saj prosilec v pritožbi vztraja pri posredovanju kopije zahtevanega dokumenta. To pomeni, da je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali organ razpolaga s pravico reproduciranja na teh avtorskih delih.

(12) Iz ZDIJZ izhaja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo (fotokopija, prepis, elektronski zapis ali vpogled), zato organ praviloma nima pravice prosilcu odreči pravice do načina seznanitve oziroma do načina, v katerem želi prosilec prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na način seznanitve z informacijo, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. IP poudarja, da je namen drugega odstavka 25. člena ZDIJZ varovanje avtorskih pravic in ne onemogočenje dostopa do informacij javnega značaja, posledica takšne ureditve zato nikakor ni zavrnitev dostopa do zahtevane informacije javnega značaja, temveč se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo organ da na vpogled[2]. Ker je pri tem pravici dostopa do informacij javnega značaja še vedno zadoščeno, saj takšno ravnanje organa ni v nasprotju niti z namenom ZDIJZ (2. člen ZDIJZ) niti z načelom prostega dostopa (5. člen ZDIJZ)[3]. Glede na navedeno se torej v primeru, če zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (elektronska kopija, fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije. Avtorsko delo namreč ne pomeni ene od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, temveč gre le za vprašanje oblike (načina) seznanitve s prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki je sicer avtorskopravno varovana. Avtorska pravica kot celota ni prenosljiva; avtor lahko prenaša na druge osebe le posamične materialne avtorske pravice, in sicer s pogodbo ali drugim pravnim poslom, če ni z zakonom določeno drugače[4], pri čemer po določni 21. člena ZASP materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da je le avtor tisti, ki izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela. Uporaba tega dela pa je dopustna le, če je avtor z zakonom in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno avtorsko materialno pravico. Ena izmed avtorskih materialnih pravic je tudi pravica do reproduciranja oziroma (grafičnega) razmnoževanja, kot to določa 23. člena ZASP. Povedano drugače, pri presoji, ali ima prosilec pravico, da se z zahtevano informacijo javnega značaja seznani le z vpogledom ali pa je upravičen sam izbrati način seznanitve s tako informacijo, je bistveno ali je bila pravica do reproduciranja avtorskega dela, torej tudi pravica do njegovega kopiranja oziroma grafičnega razmnoževanja, kot materialna avtorska pravica prenesena na tretjo osebo, ki je v konkretnem primeru organ. Če je bila taka pravica prenesena, je s tem zaščita te materialne avtorske pravice prenehala, kolikor ni bila, pa je pri seznanitvi s tako informacijo javnega značaja treba upoštevati določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ.

(13) Ob upoštevanju predhodno navedenih določb ZASP in navedb organa, je IP ugotovil, da na organ pravica do reproduciranja zahtevanega dokumenta s strani avtorja ni bila prenešena. Pri tem IP še dodatno pojasnjuje, da se tudi v primeru dvoma ne bi moglo šteti, da je bila v konkretnem primeru pravica do reproduciranja prenesena na organ, kot to smiselno izhaja iz prakse Upravnega sodišča RS[5], saj mora biti prenos materialnih avtorskih pravic s strani avtorja izrecen in pisen, sicer prosilcu po ZDIJZ ni dovoljeno posredovati kopije zahtevane informacije (omogoči pa se dostop v obliki vpogleda), saj avtorska dela uživajo pravno varstvo, tudi če niso (posebej) zavarovana. Da navedena pravica ni bila prenesena na organ, izhaja namreč že iz izrecnega zapisa v zahtevanem dokumentu. IP tako pritrjuje organu tudi v delu, da avtor na organ ni prenesel materialnih avtorskih pravic reproduciranja, in da zato posledično nima pravne podlage za izdelavo nadaljnjih kopij zaprošene dokumentacije.

(14) Ker je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in je imetnik pravice do reproduciranja tretja oseba (in ne organ), IP ugotavlja, da je organ pri obravnavi zahteve pravilno upošteval tudi drugi odstavek 25. člena ZDIJZ in prosilcu omogočil seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled.

(15) Ker prosilec v pritožbi ni nasprotoval odločitvi organa glede izjeme varstva osebnih podatkov, se IP navedenega ni posebej opredeljeval. 

(16) Glede na vse navedeno je, v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, edini dopusten način seznanitve z zahtevanim dokumentom vpogled vanj, zaradi česar je organ z izpodbijano odločbo odločil pravilno, pritožba prosilca pa se zavrne.

Sklepno 

(17) Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(19) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica Informacijske pooblaščenke