prosilec - Mestna občina Maribor

Številka: 090-171/2026/9

Datum: 15. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 23. 4. 2026, zoper odločbo MESTNE OBČINE MARIBOR, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 0902-29/2026-6 z dne 14. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 23. 4. 2026 se delno ugodi. Odločba MESTNE OBČINE MARIBOR, št. 0902-29/2026-6 z dne 14. 4. 2026, se delno odpravi ter se odloči:

1.1. »Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu, v elektronski obliki, posredovati naslednje dokumente:

-       izpolnjene obrazce »Reference« (12x) in »Potrdila o referenčnem projektu« (11x) ter Potrdilo referenc MINISTRSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT, vse za družbi …, na način, da v potrdilih o referenčnih projektih prekrije podatke o kontaktnih podatkih fizičnih oseb pri naročnikih – investitorjih (ime, priimek, telefon, e-naslov), razen v potrdilih STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, javni sklad, in MINISTRSTVA ZA KULTURO;

-       izpolnjene obrazce »Reference za vodjo del/gradnje« (2x) in »Izjava o referencah vodje del« (4x) za družbi …., na način, da v izjavah prekrije podatke o kontaktnih podatkih fizičnih oseb pri naročnikih – investitorjih (ime, priimek, telefon, e-naslov), razen podatkov o imenu, priimku in e-naslovu kontaktne osebe referencodajalca MINISTRSTVA ZA KULTURO ter podatkov o imenu in priimku kontaktne osebe Univerze v Mariboru.«.

1.2. Zadeva se v delu zahteve, ki se nanaša na zahtevana dokazila oziroma utemeljitve, na podlagi katerih je imel organ zakonit razlog za sklepanje aneksov k Pogodbi o izvedbi gradbeno obrtniških in inštalacijskih del, potrebnih za izgradnjo Centra Rotovž, vrne organu v ponovni postopek.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 20. 3. 2026 zahteval, da mu organ posreduje:

- razpisno dokumentacijo javnega naročila Izvedba gradbeno obrtniških in inštalacijskih del, potrebnih za izgradnjo Centra Rotovž, objavljenem na portalu pod št. JN006292/2021 in uradnem listu EU 2021/S 179-465045 (v nadaljevanju: Javno naročilo);

- reference izbranega ponudnika in podizvajalcev;

- dokazila oziroma utemeljitve, na podlagi katerih je imel organ zakonit razlog za sklepanje vseh naslednjih aneksov k prvotni pogodbi;

- reference naknadno nominiranih podizvajalcev, v kolikor so bile zahtevane.

(2) Organ je s pozivoma št. 0902-29/2026-2,3 z dne 2. 4. 2026 pozval k morebitni priglasitvi stranske udeležbe družbi … (v nadaljevanju: ...), in … (v nadaljevanju: ...).

(3) Družba … je stransko udeležbo priglasila z odgovorom št. 13/2026 z dne 7. 4. 2026, v katerem je navedla, da ne daje soglasja k razkritju nobene dokumentacije, pri čemer zahteva, da se spoštuje vse določbe relevantne zakonodaje in sklep o poslovni skrivnosti (predložen v ponudbi) ter tako prepreči dostop do zahtevane dokumentacije. Izpostavila je, da vsa zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost v skladu z 2. členom Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS), posledično pa je podana izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Razkritje zahtevane dokumentacije ni dovoljeno niti na podlagi prvega in četrtega odstavka 35. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3). Ob tem je izpostavila, da so dokumenti javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov, ter da zahtevana dokumentacija sploh ne predstavlja dokumentov v zvezi z oddajo javnega naročila, kar dodatno kaže na to, da ima prosilec interes le pridobitev konkurenčno občutljivih informacij. Za dostop do zahtevanih dokumentov namreč ni podana izjema po drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Navedla je tudi, da zahtevana dokumentacija vsebuje izjemno občutljive informacije, med drugim tudi cenovne sestavine in izračune, ki so del konkurenčne prednosti družbe in glede katerih ima družba interes, da ostanejo zaupne in da konkurenca do teh informacij, zaradi ohranjanja konkurenčnega položaja družbe, ne dostopa. Dostop do informacij bi konkurenci omogočil dostop do znanj, ki si jih je družba pridobivala tekom desetletij svojega delovanja, kar bi posledično lahko pripeljalo do posnemanja procesov in strategij družbe ter njihove izrabe v korist konkurentov. Družba je v okviru projekta, katerega razkritje dokumentacije se zahteva, nastopala kot vodilni partner, kar pomeni, da nosi največje breme odgovornosti za vsebino in izvedbo projekta in zaradi tega ima tudi največji pravni interes za zaščito občutljivih informacij in poslovnih skrivnosti. Družba sicer redno nastopa kot ponudnik na trgu javnih naročil, pri čemer njena konkurenčna prednost temelji na specifičnih znanjih in izkušnjah, ki se odražajo tudi pri pripravi ponudb. Zahtevana dokumentacija vsebuje ključne informacije, ki se med drugim nanašajo na notranjo organizacijo, razdelitev del znotraj družbe, način določanja cen, inovativne rešitve. Razkritje dokumentov, ki vsebujejo tako občutljive informacije, bi imelo neposredni vpliv na konkurenčni položaj družbe na trgu javnih naročil. Razkritje zahtevane dokumentacije bi konkurentom družbe omogočilo posnemanje in prilagajanje lastnih ponudb, kar bi družbo postavilo v slabši konkurenčni položaj. Po njenem bi prosilec moral izkazati, da zahteve ne vlaga z namenom posega v konkurenčno-pravne pravice družbe.

(4) Družba …  je stransko udeležbo priglasila z odgovorom št. 26-DOP-099 z dne 3. 4. 2026. Navedla je, da je že k ponudbi v okviru Javnega naročila predložila Akt o določitvi poslovne skrivnosti (v nadaljevanju: Akt), ki temelji na določbah Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in se upoštevaje 39. člen ZGD-1, s tem, ko je kot imetnik poslovne informacije, informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, šteje, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah ustrezno ukrepal, da takšno informacijo ohrani kot poslovno skrivnost. Ker sta s tem po mnenju družbe izpolnjena tudi elementa 1. in 2. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS, je zaključila, da je treba ponudbo oziroma vse njene dele, ki jih Akt opredeljuje kot poslovno skrivnost, varovati in razkritje tretjim osebam ni dopustno. Skladno z veljavno zakonodajo (upoštevaje ZGD-1, ZPosS in ZDIJZ), na kar se v svojih odločbah naslanja tudi ustaljena zakonodaja IP, je potrebno podatke, ki jih je gospodarski subjekt označil kot zaupne, varovati in dostop do zahtevane informacije zavrniti. Izpostavila je še, da določbe ZJN-3 ne pridejo v poštev, saj ta ni aplikativen v fazi pravnomočne odločitve o oddaji naročila. Glede na navedeno uveljavlja vse izjeme od dostopa po ZDIJZ, zlasti izjemo varstva poslovne skrivnosti in osebnega podatka.

(5) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 0902-29/2026-6 z dne 14. 4. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je delno zavrnil. Upoštevaje pojem in pomen informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. členu ZDIJZ je ugotovil, da razpolaga z zahtevano dokumentacijo, da so izpolnjeni pogoji po 4. členu ZDIJZ glede obstoja informacije javnega značaja ter, da je sporno samo, ali so dokumenti, s katerimi organ razpolaga in so predmet zahteve, prosto dostopni, ali ne. Po preučitvi zahteve je ugotovil, da prosilec v točki 3. ne zahteva konkretno opredeljenih dokumentov ali že obstoječih informacij javnega značaja, temveč od organa pričakuje podajanje pojasnil, razlag, utemeljitev oziroma odgovora na vprašanje. V skladu z določbami ZDIJZ organ ni dolžan ustvarjati novih dokumentov, pripravljati analiz, pojasnil ali odgovarjati na vprašanja prosilcev, temveč je dolžan omogočiti dostop zgolj do že obstoječih dokumentov, s katerimi razpolaga. Ker zahteva v tem delu predstavlja vprašanje oziroma zahtevo po obrazložitvi ravnanja organa in ne zahteve za dostop do konkretno določenih dokumentov, pogoji za obravnavo zahteve po ZDIJZ niso izpolnjeni, zato je zahtevo v tem delu zavrnil. Ne glede na navedeno pa je pojasnil, da so bili vsi sklenjeni aneksi k pogodbi izvedeni v skladu z določili 95. člena ZJN-3, ki ureja dopustne spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila ter tudi na splošno opredelil razloge za spremembe. Glede točke 4. zahteve pa je pojasnil, da so bile vse referenčne zahteve za gospodarski subjekt ustrezno izkazane že v fazi oddaje ponudbe, in sicer s strani partnerjev v ponudbi. Prav tako so bile referenčne zahteve za kader izkazane s strani ponudnika ter nominiranih podizvajalcev, ki že ves čas trajanja projekta izvajajo prevzeta dela. Glede na navedeno dodatne reference za naknadno nominirane podizvajalce niso bile zahtevane, saj so bile vse zahtevane reference že predložene in potrjene v okviru prvotne ponudbene dokumentacije. Organ je nadalje izpostavil, da je, upoštevaje 15. člen ZDIJZ in v skladu s 44. členom ZUP, seznanil z zahtevo oba stranska udeleženca, ter povzel njune navedbe. Nato se je opredelil tudi do obstoja poslovne skrivnosti po določbah 2. člena ZPosS, upoštevaje navedbe obeh stranskih udeležencev. Glede zahtevanih referenc je še izpostavil, da reference kader vsebujejo številne osebne podatke posameznikov, ki so bili vključeni kot kader ponudnika in, ker gre za podatke, ki niso neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, je dostop do teh zavrnil na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Upošteval je tudi 7. člen ZDIJZ, pri čemer je ocenil, da v obravnavanem primeru ta ni mogoč, saj ne bi omogočil smiselnega razkritja. Nadalje je še ocenil, da ni prevladujočega javnega interesa za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da interes javnosti za seznanitev z referencami kadra ne prevlada nad pravico posameznikov do varstva njihovih osebnih podatkov, zlasti ob upoštevanju, da transparentnost postopka javnega naročanja že zagotavljajo drugi, manj invazivni podatki in mehanizmi.

(6) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 23. 4. 2026. Najprej je poudaril, da so reference nominiranih podizvajalcev še bolj kritična informacija z vidika javnega interesa, saj je naknadno nominiranje podizvajalcev med izvajanjem pogodbe situacija, ki zahteva posebno preglednost. Reference, ki jih ponudnik predloži v postopku javnega naročanja, so po svoji naravi namenjene javni preveritvi usposobljenosti ponudnika, in ponudnik, ki predloži te dokumente v javnem postopku, ne more razumno pričakovati trajne zaupnosti teh informacij. Poleg tega je navedel še:

- 76. člen ZJN-3, ki izrecno določa, da naročnik preverja reference in usposobljenost ponudnikov.

- Organ ni opravil lastne vsebinske presoje, ali so pogoji 2. člena ZPosS res izpolnjeni, ampak je zgolj povzel argumente stranskih udeležencev.

- Stranska udeleženca nista dokazala konkretne škode, ki bi nastala z razkritjem. Tržna vrednost referenc o opravljenih delih je po zaključku projekta minimalna.

- ZJN-3 v četrtem odstavku 35. člena izrecno določa, da so dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila javni po pravnomočnosti odločitve, in organ tega ni upošteval.

- Strokovna vsebina referenc je razvidna tudi brez identifikacijskih podatkov, zato bi moral organ, upoštevaje 7. člen ZDIJZ, konkretno preveriti, katere podatke je mogoče izločiti.

Prosilec nadalje meni tudi, da je bila njegova zahteva po dostopu do dokumentacije o aneksih jasna. Gre za obstoječe dokumente, ki bi morali nastati kot pogoj za veljavno sklenitev aneksov v skladu z ZJN-3, in sicer

- ZJN-3 v 95. členu določa pogoje za dopustne spremembe pogodbe, za vsak aneks mora obstajati pisna dokumentarna podlaga, ki dokazuje izpolnjenost zakonskih pogojev;

- organ je sam v obrazložitvi navedel, da so bili aneksi »objektivno utemeljeni, tehnično nujni, finančno in vsebinsko v okviru zakonsko dopustnih sprememb, ustrezno dokumentirani ter potrjeni s strani nadzora in naročnika«, torej zahtevana dokumentacija obstaja;

- zahteva za dostop do obstoječih internih dokumentov (sklepov, poročil nadzornika, vlog izvajalca, ki so podlaga za anekse) ni zahteva za ustvarjanje novih dokumentov, temveč za vpogled v že nastalo gradivo.

Prosilec je tako zaključil, da je organ z napačno razlago onemogočil vpogled v dokumentacijo, ki je ključna za presojo zakonitosti in smotrnosti porabe javnega denarja. Organ tudi pri nobeni od zavrnjenih točk ni opravil tehtanja med varovanjem zatrjevane poslovne skrivnosti in javnim interesom za transparentnost porabe javnih sredstev po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

(7) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter jo je, z dopisom št. 0902-29/2026-9 z dne 24. 4. 2026, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, izpodbijano odločbo, poziva in odgovora stranskih udeležencev, pa tudi del zahtevane dokumentacije.

(8) Na poziv IP; št. 090-171/2026/2 z dne 30. 4. 2026, je organ 4. 5. 2026 posredoval IP Pogodbo o izvedbi gradbeno obrtniških in inštalacijskih del, potrebnih za izgradnjo Centra Rotovž, št. 4102-650/2021-41 z dne 30. 12. 2021 (v nadaljevanju: Pogodba) in vse sklenjene anekse ter zahtevane reference ponudnikov, pa tudi obvestili stranskima udeležencema o vloženi pritožbi. Na poziv IP; št. 090-171/2026/7 z dne 11. 5. 2026, pa je organ 13. 5. 2026 posredoval IP še dokumente, ki so bili predloženi organu s strani stranskih udeležencev in na podlagi katerih so bili nato sklenjeni posamezni dodatki oziroma aneksi.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

(9) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Prvostopenjsko odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(10) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu glede zahtevanih referenc in dokazil oziroma utemeljitev, ki predstavljajo zakonit razlog za sklepanje aneksov k Pogodbi.

(11) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ po 1. členu ZDIJZ.

(12) Sporno v obravnavanem primeru je:

- ali organ razpolaga z referencami naknadno nominiranih podizvajalcev v materializirani obliki;

- ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih referenc zaradi varstva poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov;

- ali zahtevane informacije po dokazilih oziroma utemeljitvah, ki predstavljajo zakonit razlog za sklepanje aneksov k Pogodbi, izpolnjujejo vse elemente informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.

IP se tako v nadaljevanju opredeljuje najprej do pojma informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja

(13) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(14) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(15) IP po vpogledu v posredovano dokumentacijo ugotavlja, da organ z zahtevanimi referencami naknadno nominiranih podizvajalcev v materializirani obliki ne razpolaga. Organ je že v izpodbijani odločbi, pa tudi na poziv IP navedel, da so bile vse referenčne zahteve ustrezno izkazane že v fazi oddaje ponudbe. IP nima razloga, da bi o navedbah organa dvomil, saj je sicer na pozive IP posredoval vso drugo zahtevano dokumentacijo.

(16) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente oziroma podatke, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami. Ob tem pa IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih. Ni torej v pristojnosti IP ugotavljanje, ali bi moral organ pridobiti reference naknadno nominiranih podizvajalcev ali ne.

Reference

(17) Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Navedeno pomeni, da se dostop do dokumentov oziroma podatkov, ki so nastali po uveljavitvi ZPosS, presoja po ZPosS, tisti, ki so nastali pred uveljavitvijo ZPosS, pa po ZGD-1. Slednje velja za Potrdilo referenc z dne 10. 1. 2013.

(18) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost[1];

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost[2].

Poslovno skrivnost torej predstavljajo le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. IP pa ob tem izpostavlja še, da varovanje poslovne skrivnosti zahteva primarno aktivno ravnanje tistega, čigar poslovna skrivnost se varuje. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti je tako primarno na gospodarski družbi, katere podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali, in ki mora v postopku tako zatrjevati kot izkazati obstoj navedene izjeme. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[3] Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti po določbah členov 39. in 40. ZGD-1 pa razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega in objektivnega, odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1). Tudi pri uporabi določb ZGD-1 je bistveno, da je poslovni subjekt, ki zatrjuje poslovno skrivnost tisti, ki jo mora tudi ustrezno izkazati.

(19) IP načeloma lahko pritrdi odločitvi organa, da predstavljajo zahtevani podatki poslovno skrivnost stranskih udeležencev, torej da zahtevani podatki vsebujejo določene poslovne informacije, ki so znane le določenemu krogu ljudi, da bi razkritje zadevnih podatkov potencialno lahko škodovalo konkurenčni sposobnosti stranskih udeležencev oziroma njegovim finančnim in poslovnim interesom ter, da sta stranska udeleženca kot imetnika poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepala, da ohrani zadevne podatke kot skrivnost, vendar je treba upoštevati še določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS. Organ te določbe pri svoji odločitvi ni upošteval, pa bi jo moral. V skladu s to določbo se namreč za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

(20) Javnost informacije tako določa 35. člen ZJN-3, kakor tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. ZJN-3 tako v 35. členu kot absolutno javne podatke določa podatke o specifikaciji ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količini iz te specifikacije, ceno na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe, pa tudi vse tiste podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. V skladu z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa se, ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[4] Poraba javnih sredstev pa ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[5] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s »porabo javnih sredstev niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. IP poudarja, da ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, saj je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje vse pogoje, prišlo do porabe javnih sredstev. IP se ob tem sklicuje tudi na sodno prakso[6] in poudarja, da je treba ugotavljati, ali so informacije, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, povezane s pogoji in merili javnega naročila, ki morajo biti javni zaradi 1. tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(21) IP po vpogledu v Dokumentacijo v zvezi z oddajo naročila Javno naročilo za izbiro izvajalca gradnje »Izvedba gradbeno obrtniških in inštalacijskih del, potrebnih za izgradnjo Centra Rotovž (v nadaljevanju: Razpisna dokumentacija) ugotavlja naslednje:

- Ponudnik je moral izpolniti obrazec Reference in predložiti dokazilo v obliki potrdila, ki ga izda pristojni organ državnega naročnika oziroma zasebna družba ali zasebnik, pri čemer je obseg referenc organ kot naročnik opredelil (točki 13.9.).

- Ponudnik je moral nominirati ustrezen kader, ki je moral skladno z veljavno zakonodajo (14. in 120 člen Gradbenega zakona ter ostalo relevantno zakonodajo) izpolnjevati zakonske in dane zahteve, pri čemer je moral, med drugim, predložiti določene kadrovske reference. Organ kot naročnik je v Razpisni dokumentaciji opredelil konkretne reference, ki so jih morali izpolnjevati vodja gradnje, vodja del s področja elektrotehnike in vodja del s področja strojništva.(točka 13.10.)

- Priloge Razpisne dokumentacije so med drugim obrazci Reference, Potrdilo o referenčnem projektu, Reference za vodjo del/gradnje ter Izjava o referencah vodje del.

(22) Ponudniki so torej morali k ponudbi kot dokazila priložiti tudi določene reference, kar pomeni, da ti dokumenti predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev, ker gre za dokumente, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev. IP poudarja, da so po ustaljeni praksi reference vedno javne, kadar predstavljajo izpolnjevanje enega izmed razpisnih pogojev javnega naročila. Ker so reference v obravnavanem postopku javnega naročanja predstavljale dokazilo o izpolnjevanju pogojev tega javnega naročila, oziroma podatek, ki vpliva na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril in je po zakonu javen, predstavljajo torej izpolnjevanje pogojev razpisne dokumentacije, zato so prosto dostopne na podlagi 35. člena ZJN-3.[7] IP ocenjuje, da je pojem »specifikacija« povsem jasen, saj že iz jezikovne razlage besede »specifikacija« izhaja, da ta pomeni, »podroben opis, oznaka česa glede na posebne, določene značilnosti«[8], kar jasno kaže na to, da se predmet naročila ne opredeli zgolj z »osnovnimi« podatki, temveč z vsemi podatki o predmetu naročila, ki so za naročnika tako pomembni, da jih je v razpisni dokumentaciji posebej opredelil. Eno izmed osnovnih načel javnega naročanja je načelo transparentnosti, gre namreč za »javno« naročilo, za kar se porabljajo javna sredstva, zato je bil zagotovo namen zakonodajalca, da z določbo v drugem odstavku 35. člena ZJN-3, omogoči kar najširši »nadzor« nad ponujenim predmetom naročila. V vsakem konkretnem postopku javnega naročila namreč naročnik opredeli predmet naročila na način, da sam določi specifikacijo blaga, ki ustreza njegovim potrebam. To pomeni, da je obseg informacij, ki sodijo v okvir »specifikacije ponujenega predmeta«, vselej odvisen od zahtev naročnika, ki jih ta opredeli v razpisni dokumentaciji. Posledično pa mora ponudnik v svoji ponudbi izkazati, da ponujen predmet ustreza vsem (ne zgolj določenim) zahtevam iz specifikacije, sicer je iz postopka izključen. In ko določeni podatki predstavljajo podatke o izpolnjevanju pogojev javnega naročila, predstavljajo s sklenitvijo pogodbe tudi podatke o porabi javnih sredstev (tako z vidika izpolnjevanja pogojev javnega naročila kot tudi izpolnjevanja sklenjene pogodbe s subjektom javnega prava).

(23) Zahtevane reference pa predstavljajo tudi podatke, ki so javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dejstvo je, da sta stranska udeleženca s ponudbo na javnem naročilu uspela, da je bilo merilo za izbiro ekonomsko najugodnejša ponudba oziroma merilo najnižje cene, podane v ponudbi (cena brez DDV), ter da se je na najugodnejšo ceno mogoče opreti samo, če ponudnik izpolnjuje pogoje, ki so bili objavljeni v razpisni dokumentaciji. Za poslovno skrivnost se tako ne morejo določiti podatki, ki sta jih morala stranska udeleženca priložiti ponudbi, da jima je organ kot naročnik priznal sposobnost ponudnikov, oziroma podatki, na podlagi katerih je organ kot naročnik ugotavljal izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije.

(24) Ker zahtevani podatki izkazujejo  izpolnjevanje pogojev, določenih v Razpisni dokumentaciji, in je podlaga za njihovo razkritje v drugem odstavku 35. člena ZJN-3 in 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, so ti podatki prosto dostopni. Dejstvo namreč je, da stranska udeleženca v obravnavanem Javnem naročilu ne bi smela biti izbrana, če ne bi izpolnjevala vseh zahtevanih razpisnih pogojev, ki pa jih morata izpolnjevati tudi pri nadaljnjem izpolnjevanju Pogodbe. Zahtevani podatki v obravnavanem primeru sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo javnih sredstev, vendar je treba upoštevati, da se vsebina teh podatkov nanaša na področje opravljanja zadev javnega pomena, ki ga zasleduje predmetno javno naročilo. Pri tem je treba upoštevati tudi določbe Zakona o javnih financah, ki v tretjem odstavku 2. člena kot enega od načel zakona določa načelo učinkovitosti in gospodarnosti. Za izpolnitev cilja, ki ga določa ZDIJZ v 2. členu, je torej treba kot podatek o porabi javnih sredstev šteti vse podatke, ki imajo finančni učinek in za organ ustvarjajo finančne obveznosti, posredne ali neposredne, pa tudi podatke, ki kažejo, kaj konkretno je organ prejel za dogovorjeno plačilo. Tako npr. odločba IP, št. 090-268/2026/6 z dne 15. 12. 2016, ki je bila potrjena s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. IV U 4/2017-11 z dne 11. 4. 2018, in npr. odločba IP št. 090-286/2020 z dne 27. 1. 2021, ki je bila potrjena s sodbo Upravnega sodišča IV U 37/2021 z dne 13. 2. 2023. Sploh pa IP poudarja, da gre v obravnavanem primeru za podatke, ki so povezani z izvajanjem posla, vrednega več milijonov evrov. Podatki so pomembni tako z vidika porabe javnih sredstev kot tudi z vidika izvajanja samega posla, ki je v javnem interesu.

(25) Navedeno glede javnosti podatkov, ki predstavljajo podatke o izpolnjevanju pogojev in meril, pa velja tudi za dokumente, povezane s pogoji in merili javnega naročila, ki so nastali po sklenjeni Pogodbi. Tudi informacija, ki je bila pridobljena po sklenitvi Pogodbe, ni izvzeta iz nadzora javnosti, saj morajo izvajalci izpolnjevati pogoje in merila javnega naročila ves čas. Nadzor nad postopki javnega naročanja se namreč ne konča s podpisom pogodbe z izbranim izvajalcem, ampak bi lahko rekli, da se glavni nadzor z izborom šele začenja. Javnost ima zato pravico pridobiti podatke, ali izbrani izvajalec tudi dejansko izpolnjuje pogodbene obveznosti, v nasprotnem primeru mu namreč javna sredstva ne pripadajo oziroma nastopijo okoliščine v skladu s Pogodbo (npr. pogodbene kazni, škoda, ipd.).

(26) Poslovni subjekti se morajo zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016 (točka 15), ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018 (točki 14 in 18).

(27) IP po uradni dolžnosti ugotavlja tudi, da obsegajo zahtevani dokumenti osebne podatke, v skladu z definicijo osebnega podatka po členu 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov[9], in sicer podatke o imenih in priimkih, datumu, zaposlitvi/položaju, referencah ipd.. IP je zato preveril še, ali je za obdelavo obravnavanih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Splošna uredba o varstvu podatkov pa nadalje v 86. členu določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja torej potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), ali ko je podana zakonska podlaga v katerem drugem zakonu.

(28) Na podlagi navedenega in po vpogledu v posredovano dokumentacijo IP ugotavlja:

- Zakonito podlago za razkritje podatkov o imenih, priimkih, funkciji oziroma delovnem mestu in podpisih javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ, konkretno 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Slednja predstavlja pravno podlago tudi za razkritje podatkov o imenih, priimkih in podpisih fizičnih oseb, ki niso zakoniti zastopniki poslovnih subjektov, so pa podpisniki potrdil, s katerimi sta stranska udeleženca dokazovala izpolnjevanje razpisnih pogojev.

- Niso varovani podatki o imenu, priimku, naslovu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Podatki o imenu, priimku in vrsti zastopanja so torej javni podatki, prav tako tudi osebni podpisi v svojstvu tega zastopanja.

- V skladu s 7. členom Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (v nadaljevanju ZAID) se v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev vpišejo posamezniki, ki izpolnjujejo določene pogoje. Del imenika je na podlagi 12. člena ZAID javno dostopen in med javno dostopnimi podatki so tudi podatki o imenu, priimku posameznega inženirja, zato IP teh podatkov na referencah in izjavah o referencah vodje del ni štel kot varovanih osebnih podatkov.

- Ni pravne podlage za razkritje podatkov o imenih in priimkih fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci oziroma funkcionarji, zakoniti zastopniki poslovnih subjektov oziroma ni druge pravne podlage za razkritje njihovih podatkov, kot so to podatki o imenih, priimkih, izobrazbi, naslovih e-pošte in telefonskih številkah kontaktnih oseb na potrdilih o referenčnih projektih in izjavah o referencah vodje del. Ob tem IP dodaja, da podatki o službenih naslovih e-pošte in telefonskih številkah v zasebnem in javnem sektorju načeloma niso javni, razen če gre za odločitev posameznega delodajalca, da jih objavi. ZVOP-2 v 92. členu določa, da lahko osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače (javni kontaktni podatki). Da npr. elektronski naslovi in telefonske številke praviloma niso prosto dostopni podatki, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[10]

(29) Drugih izjem od dostopa IP po uradni dolžnosti v obravnavanem primeru ne ugotavlja, zatrjevala pa jih nista niti organ niti stranska udeleženca.

Delni dostop

(30) Institut delnega dostopa ureja ZDIJZ v 7. členu ZDIJZ, ko določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba) pa nadalje natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

(31) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe do zahtevanih podatkov iz dokumentov, ki izkazujejo reference, mogoč, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Dokazila oziroma utemeljitve, ki predstavljajo zakonit razlog za sklepanje aneksov k Pogodbi

(32) V zvezi z odločitvijo organa glede 3. točke zahteve, da prosilec ne zahteva konkretno opredeljenih dokumentov ali že obstoječih informacij javnega značaja, temveč od organa pričakuje podajanje pojasnil, razlag, utemeljitev oziroma odgovora na vprašanje, pa IP ugotavlja, da takšna odločitev organa ni pravilna. Zahteva prosilca v 3. točki namreč temelji na dokazilih oziroma dokumentih, ki so organu predstavljali podlage za sklenitev vseh dodatkov oziroma aneksov k Pogodbi. Opisni razlogi namreč izhajajo že iz samih dodatkov k Pogodbi, ki jih je osem, in so tudi javno dostopni. Če je bil organ v dvomu glede predmeta zahteve v tem delu, pa bi moral prosilca pozvati na ustrezno dopolnitev zahteve, upoštevaje 18. člen ZDIJZ.

(33) Organ je na poziv IP (št. 090-171/2026/7 z dne 11. 5. 2026) dokumente, ki so bili podlaga za sklenitev dodatkov od št. 1 do št. 8, posredoval IP 13. 5. 2026, in sicer vloge stranskega udeleženca …. IP po vpogledu v dokumente ugotavlja, da gre za dokumente, ki jih je prosilec zahteval v 3. točki zahteve, kar posledično pomeni, da je organ s tem v zvezi zmotno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo.

(34) Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

(35) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva, poleg tega pa je organ tisti, ki se mora v prvi vrsti opredeliti do dostopa do zahtevanih podatkov.

(36) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(37) Organ je v skladu z načelom materialne resnice dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

(38) V ponovljenem postopku mora najprej organ opredeliti predmet zahteve prosilca pod 3. točko zahteve, torej določno opredeliti dokumente, ki so predmet zahteve. IP predlaga, da organ pozove prosilca na dodatno opredelitev tega dela zahteve, torej ali zahteva dostop do samih vlog stranskega udeleženca, iz katerih izhajajo razlogi, ki so bili nato podlaga za sklenitev dodatkov k Pogodbi, ali zahteva dostop tudi vseh prilog k tem vlogam. Organi prve stopnje (in IP) so namreč dolžni odločati v okviru zahteve posameznega prosilca, kot to izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča.[11] Nato mora organ opraviti še presojo z vidika obstoja katere od izjem od prostega dostopa po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem od dostopa pa mora presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Način seznanitve je obvezna sestavina zahteve, ki jih sicer določa 17. člen ZDIJZ.

(39) IP v zvezi z izjemo varstva poslovne skrivnosti poudarja, da je treba slediti zakonskim določbam, sodni praksi in praksi IP. Upoštevaje določbe 2. člena ZPos mora organ najprej ugotoviti, ali so pri posameznih podatkih hkrati izpolnjeni prav vsi trije zakonski pogoji, ki jih zahteva ta določba. In če bo organ ugotovil obstoj poslovne skrivnosti, mora nato pa presoditi še, ali gre za absolutno javne podatke po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ali kateri drugi zakonski podlagi. ZPosS namreč nalaga še dolžnost, da se preizkusi, ali gre za podatke, ki so po zakonu javni, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ker teh podatkov skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS ni mogoče določiti za poslovno skrivnost, kot to izhaja iz predhodne obrazložitve te odločbe. Ob tem IP izpostavlja sodbo št. IU 1634/2018-50 z dne 18. 4. 2023, v kateri je Upravno sodišče zapisalo še, da morajo biti iz obrazložitve upravnega akta v posledici izvedenega postopka navedene okoliščine, razlogi in pravna podlaga za odločitev organa, konkretizirane na način in v takšni meri, da odločitev, ki je bila sprejeta, nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do navedb opredeli (od 34. do 37. točke obrazložitve sodbe). Organ torej mora ugotavljanje izjeme povezati s konkretno vsebino posamezne točke.

(40) IP opozarja še na določbo 44. člen ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku. Če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, pa je stranka postopka samo prosilec (a26.a člen ZDIJZ).

Opredelitev do posameznih navedb stranskih udeležencev

(41) V postopku po ZDIJZ se dostop do podatkov oziroma dokumentov presoja z vidika načela erga omnes. Informacija javnega značaja, ki je prosto dostopna, je tako dostopna vsem, ne le prosilcu. To pomeni, da se v postopku po ZDIJZ odloča o dostopu ne glede na pravni status ali osebni interes prosilca. Navedbe stranskega udeleženca, da bi moral prosilec v svoji zahtevi dokazati zakoniti interes za pridobitev zahtevanih informacij, tako v postopku po ZDIJZ niso relevantne (ker velja načelo prostega dostopa iz 5. člena ZDJZ).

(42) V zvezi z navedbami stranskega udeleženca, da določbe ZJN-3 ne pridejo v poštev, saj ta ni aplikativen v fazi pravnomočne odločitve o oddaji naročila, pa IP navaja, da te ne vzdržijo. V postopkih oddaje javnih naročil, urejenih z ZJN-3, je namreč treba do pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila izhajati iz specialne določbe četrtega odstavka 35. člena ZJN-3, po pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila pa se glede dostopa javnosti do vseh dokumentov upoštevaje določbe ZDIJZ. In v obravnavanem primeru gre za pravnomočno odločitev organa kot naročnika, kar niti ni sporno.

Sklepno

(43) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca ugodil v delu, ki se nanaša na zahtevane reference izbranih ponudnikov in podizvajalcev, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP, kot to izhaja iz 1.1. izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na zahtevana dokazila oziroma utemeljitve, ki predstavljajo zakonit razlog za sklepanje aneksov k Pogodbi, pa je zadevo vrnil organu v ponovni postopek, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, kot to izhaja iz 1.2. izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(44) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

(45) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1.1. in 2. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Zoper 1.2. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Predlog zakona o poslovni skrivnosti, obrazložitev k predlogu določbe 2. člena, citirano: »Opredelitev poslovne skrivnosti je oblikovana tako, da zajema strokovno znanje in izkušnje, poslovne informacije in tehnološke informacije, kadar obstajata legitimni interes, da so še naprej zaupni, in legitimno pričakovanje, da se ohrani taka zaupnost. Poleg tega mora imeti to strokovno znanje, izkušnje ali informacije dejansko ali potencialno tržno vrednost. Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti). Opredelitev poslovne skrivnosti izključuje nepomembne informacije, izkušnje, znanja in spretnosti, ki jih zaposleni pridobijo v okviru običajnih službenih nalog, izključuje pa tudi informacije, ki so splošno znane ali lahko dostopne osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij.«.

https://www.findinfo.si/download/razno/761d313c27b5103dc7b8.pdf

[2] Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

[3] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[4] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[5] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[6] Upravno sodišče je v sodbi št. I U 1613/2009 z dne 28. 4. 2010 potrdilo odločitev IP, da so dokumenti iz ponudbe izbranega ponudnika (šlo je za referenčna potrdila), ki izkazujejo zahtevane pogoje javnega naročila, prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za porabo javnih sredstev

[7] Tako upravno sodna praksa, npr. sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1647/2017-29, št. I U 1613/2009-32 in št. IV U 4/2017-11.

[8] Slovar slovenskega knjižnega jezika.

[9] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[10] Npr. odločba IP št. št. 090-119/2015 in št. 090-267/2017. Tako tudi mnenje MJU, dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Transparentnost/Pravna-mnenja-MJU/Ostala-mnenja/44ccbf0b06/Elektronski_naslovi_stevilke_mnenje_MJU.pdf

[11] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (točka 19) in št. I U 817/2015-7 z dne 10.12 2015.