prosilec - Mestna občina Maribor

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumentacijo glede določenih parcel, organ pa je zahtevi delno ugodil (brez varovanih osebnih podatkov). Glede dveh dokumentov je ugotovil, da sta avtorsko delo, na organ pa niso bile prenesene materialne avtorske pravice, zato je zahtevi prosilca delno ugodil in mu omogočil vpogled v dokumenta. Prosilec je v tem delu vložil pritožbo in nasprotoval temu, da gre za avtorsko delo in želel prejeti dokumenta v elektronski obliki. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokumenta nedvomno predstavljata avtorsko delo. Glede enega dokumenta je ugotovil, da je imetnik pravic tretja oseba in da je organ odločil pravilno, ko je prosilcu omogočil zgolj vpogled v dokument. Glede drugega dokumenta je ugotovil, da je organ zmotno odločil, da nanj niso prenesene materialne avtorske pravice glede dokumenta, saj iz predložene pogodbe o naročilu poročila izhaja, da je izdelovalec na organ prenesel vse materialne avtorske pravice, tudi pravico do tega, da organ dokument zagotavlja javnosti in kopira. IP je v tem delu pritožbi prosilca ugodil in organu naložil, da prosilcu pošlje dokument v elektronski obliki.

ODLOČBA:

Številka: 090-1/2026/8

Datum: 20. 3. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) prvega odstavka 252. in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 12. 2025, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 0902-45/2025-3 z dne 8. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 17. 12. 2025 zoper drugo alinejo 3. tč. in zoper 4. tč. izreka odločbe Mestne občine Maribor št. 0902-45/2025-3 z dne 8. 12. 2025 se delno ugodi in se druga alineja 3. tč. in 4. tč. izreka odločbe (v delu, ki se nanaša na dokument iz druge alineje 3. tč. izreka odločbe) odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati  Poročilo o ocenjeni vrednosti pravic na nepremičninah zemljišče parc. št. 1521/2 in 1522, k. o. (657) MARIBOR GRAD, z dne 7. 7. 2025.

2.     Pritožba prosilca zoper prvo alinejo 3. tč. in zoper 4. tč. izreka odločbe (v delu, ki se nanaša na prvo alinejo 3. tč. izreka odločbe) se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je 26. 11. 2025 od organa zahteval, da mu v elektronski obliki posreduje (1) Prilogo k vpisu (označbi) služnosti na parceli 657-1520 geodeta … z dne 28.10.2015 z označenimi točkami A, B, C, D, E, F, G, H, I, J, K, L, M, N, O – A in (2) dokumentacijo v zvezi s prodajo parcele 657-1521/2 in 657-1522, in sicer vlogo za odkup parcel 657-1521/2 in 657-1522, odredbo (sklep ali nalog) za razpis elektronske javne dražbe, dokument o oceni (zapisnik), zapisnik dražbe in pogodbo o prodaji.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0902-45/2025-3 z dne 8. 12. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), in sicer je prosilcu omogočil delni dostop do dokumentacije na način, da se na njej prekrijejo varovani osebni podatki. V 3. tč. je odločil, da prosilcu omogoči vpogled v Izvedeniško mnenje izvedenca geodetske stroke z dne 1. 12. 2015 (v nadaljevanju Izvedeniško mnenje) in v Poročilo o ocenjeni vrednosti pravic na nepremičnini: zemljišče parc. 1521/2 in parc. št. 1522, k. o. (657) Maribor Grad z dne 7. 7. 2025 (v nadaljevanju Poročilo o ocenjeni vrednosti). Organ je ugotovil, da z dokumentacijo razpolaga, da dokumentacija vsebuje varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan pred posredovanjem prekriti, prav tako tudi, da Izvedeniško mnenje in Poročilo o ocenjeni vrednosti predstavljata avtorsko delo, na organ pa ni bila prenesena pravica do reproduciranja, zaradi česar je organ prosilcu omogočil dostop na način vpogleda v dokument.

(3) Prosilec je zoper odločbo organa dne 17. 12. 2025 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se ne strinja z mnenjem, da predstavljajo dokumenti v 3. tč. izreka odločbe avtorsko delo ter da niso izpolnjeni pogoji, da je mogoče dokument opredeliti kot avtorsko delo. Prav tako je organ skico geodeta samovoljno prekvalificiral v »Izvedeniško mnenje« in navedel, da skica ne izpolnjuje kriterijev za avtorsko delo. Dokumenta ne izpolnjujeta pogojev za avtorsko delo in organ na ta način otežuje pravico prosilca do dostopa le z vpogledom, kar je neutemeljeno in povezano z nepotrebnimi dodatnimi stroški. Vztraja, da mu organ po elektronski pošti pošlje tudi dokumente iz 3. tč. izreka izpodbijane odločbe.

(4) Organ je dne 5. 1. 2026 pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, na podlagi 245. člena ZUP, odstopu pa je priložil tudi celotno dokumentacijo.

Pritožba je delno utemeljena.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec se je pritožil le v delu, v katerem mu je organ zavrnil dostop do dokumentov iz 3. tč. izreka izpodbijane odločbe v elektronski obliki in omogočil zgolj vpogled v dokumentacijo. Preostali del odločbe ni bil prerekan, zato tudi ni del tega pritožbenega postopka.

(6) V obravnavanem primeru med organom in prosilcem ni sporno, da je organ zavezanec, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da organ z dokumenti razpolaga, sporno pa ostaja vprašanje, ali organ pravilno odločil o načinu seznanitve. Prosilec v pritožbi izrecno izpodbija odločitev organa v delu, ki se nanaša na način seznanitve, zato je IP odločal le o pravilnosti odločitve organa v tem delu.

(7) V nadaljevanju se je IP opredelil do tega, ali je prosilcu mogoče ugoditi glede načina seznanitve oz. oblike pridobitve zahtevanega Izvedeniškega mnenja in Poročilo o ocenjeni vrednosti in mu posredovati zahtevanih dokumentov v elektronski obliki, oz. ali mu je mogoče odobriti le vpogled. Drugi odstavek 25. člena ZDIJZ določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled.

(8) Glede na navedeno je IP v pritožbenem postopku najprej ugotavljal, ali Izvedeniško mnenje in Poročilo o ocenjeni vrednosti predstavljata avtorsko delo, oz. ali zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse predpostavke, ki izhajajo iz opredelitve avtorskega dela kot ga določa prvi odstavek 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZASP), to so: individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost.

(9) Ob pregledu dokumentacije IP ugotavlja, da organ ni »skice geodeta samovoljno prekvalificiral Izvedeniško mnenje«, kot to zatrjuje prosilec, temveč je organ presojal dokument sodnega izvedenca za geodezijo, ki ima naslov »Izvedeniško mnenje«, kar je organ pravilno povzel. Gre za dokument, ki ga je izdelal sodni izvedenec za geodezijo na podlagi odredbe Okrajnega sodišča v Mariboru in ne gre za dokument, ki bi ga naročil organ. Ni dvoma, da gre za pisno mnenje glede poteka poti in podaja različnih odgovorov, ki jih je izvedenec glede poteka nujne poti zaznal na svojem strokovnem področju. Mnenje je izraženo v pisni obliki in ga je ustvaril človek. Enako velja tudi za Poročilo o oceni vrednosti, gre za pisni izdelek, ki ga je izdelala sodna cenilka za gradbeništvo, na podlagi naročila organa, namen poročila pa je določitev tržne vrednosti nepremičnine. Oba izdelka sta individualna, obravnavata individualno določena vprašanja glede dveh različnih strokovnih področij. Pri zahtevanih dokumentih je izpolnjen tudi element duhovnosti. Ustvarjanje zahtevanih dokumentov je namreč zahtevalo delo intelekta oz. duha avtorja in ni prevladovalo fizično delo. Zato je šlo nedvomno za izraz misli avtorja – avtor je moral uporabiti intelekt za oblikovanje vsebine dokumenta, predvsem predstaviti različne vidike, ugotovitve in analize tako glede dostopa do objekta na terenu kot glede analize trga nepremičnin in ocene vrednosti pravic na nepremičninah, pri čemer sta morala avtorja uporabiti svoje znanje in ustrezne metode oziroma predpostavke, ki jih morajo glede na zakonodajo te dokumenti zajemati in pri zapisu iskati in uporabiti najbolj primerne izraze, tabele, načrte, ipd. Pri pripravi obravnavanih dokumentov je nedvomno prevladovalo duhovno ustvarjanje in ustvarjalec je moral uporabiti svoj intelekt za pripravo te intelektualne stvaritve. Prav tako lahko zahtevane dokumente hkrati uporabljajo različni uporabniki, ne da bi se pri tem vsebina tega dokumenta izčrpala oz. zmanjšala. Za Izvedeniško mnenje in Poročilo o ocenjeni vrednosti torej nedvomno veljata tako ubikviteta kot neizčrpnost, pripravljena pa sta bil z uporabo intelekta oz. duha avtorja. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se še lahko uvršča med avtorska dela. Obravnavana dokumenta nedvomno izpolnjujeta tudi kriterij individualnosti. Izvedeniško mnenje je nastalo na podlagi terenskega ogleda, geodetske meritve, obhoda nepremičnine, vpogleda v kataster, preučitve podatkov in izdelave skice terenskih meritev. Poročilo o oceni vrednosti gre za obširnejši dokument, ki ima 40 strani, vsebuje analizo najgospodarnejše uporabe, analizo trga nepremičnin, oceno vrednosti pravic na nepremičninah in določitev pravične vrednosti za namen prodaje. Nedvomno je individualnost botrovala izbiri besed, stavkov in načinu podajanja stališča (tabele, izračuni, fotografije, skice). Odločitev o tem, kako bo posameznik obrazložil in predstavil strokovno poročilo, katere besede bo uporabil, kako jih bo strukturiral, razdelil (ali bo uporabil enotno besedilo, poglavja, podpoglavja, točke, tabele ipd.), v konkretnem primeru nedvomno izkazuje izpolnjenost kriterija individualnosti dela. Da obravnavani dokumenti vsebujejo zadostno mero individualnosti, kaže tudi dejstvo, da gre za kategorijo, ki dopušča različne možnosti razlage in forme, kar pomeni, da je delo avtorja na določeni ustvarjalni ravni oz. kaže na določeno količino individualnosti. Prav tako tudi same ugotovitve, analize in predlogi predstavljajo avtorjev doprinos in individualnost obravnavanih dokumentov.

(10) V obravnavanem primeru sta zahtevano Izvedeniško mnenje in Poročilo o ocenjeni vrednosti nedvomno v celoti avtorsko delo in kot tako zavarovani skladno z ZASP, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. Določilo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ pravi, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled. Vendar pa je treba v vsakem posamičnem primeru natančno ugotavljati, v kakšnem obsegu oziroma kateri element avtorske pravice je zavarovan, kajti v primeru, če gre za avtorsko pravico, ki pa je bila v določenem elementu (na primer: reprodukcija dela oziroma fotokopiranje) pravno veljavno prenesena na tretjo osebo, potem se taka informacija lahko posreduje ne samo na vpogled, ampak je možno tudi fotokopiranje oziroma reprodukcija tega dela v drugi obliki. ZASP namreč določa, da če ni z ZASP drugače določeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu z ZASP in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico (drugi odstavek 21. člena ZASP). Uporaba dela v telesni obliki obsega zlasti pravico reproduciranja (prvi odstavek 22. člena ZASP), tj. izključno pravico, da se delo fiksira na materialnem nosilcu, zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja ter shranitve v elektronski obliki (23. člen ZASP). Zato je treba v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je imetnik avtorskih pravic morebiti pravilno razpolagal s pravico reproduciranja. Če jo je skladno z drugim odstavkom 70. člena ZASP namreč prenesel na organ, potem organ zahteve prosilca po prepisu, fotokopiji ali elektronskem zapisu, ki v skladu s 23. členom ZASP smiselno pomenijo reproduciranje, ne more zavrniti s sklicevanjem na določilo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. Kajti v takem primeru uporaba določila drugega odstavka 25. člena ZDIJZ ne pride v poštev, ker ne gre za situacijo, ko bi bila konkretna avtorska pravica zavarovana. Glede pravne veljavnosti prenašanja materialne avtorske pravice do reproduciranja je relevantno tudi določilo 80. člena ZASP. To določilo pravi, da morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno.

(11) IP ugotavlja, da v povezavi z Izvedeniškim mnenjem organ ni bil naročnik izdelave tega mnenja, posledično tudi ni imetnik pravic na mnenju, saj je imetnik pravic tretja oseba (sodišče v ločenem postopku urejanja nujne poti). V tem delu je organ pravilno postopal, ko je odločil, da ker je imetnik pravic tretja oseba, prosilcu omogoči zgolj vpogled v dokument. Glede Poročila o ocenjeni vrednosti IP ugotavlja, da je bil naročnik Poročila organ sam. IP je zahteval, da mu organ predloži naročilnico oz. pogodbo, na podlagi katere je nastalo navedeno Poročilo, organ pa je dne 20. 3. 2026 predložil Pogodbo št. 4102-189/2025 za izvajanje cenitev nepremičnin, sklenjeno med organom in izvajalcem. Pogodba v X. poglavju v 21. členu določa, da na dokumentaciji ter na vseh drugih avtorskih delih, ki jih izvajalec izdela sam ali da izdelati za naročnika, pridobi naročnik (torej organ) vse materialne avtorske pravice. V skladu s tem členom torej avtor na naročnika prenaša vse materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja, zlati pa pravico do reproduciranja, distribuiranja javnega prenašanja, prikazovanja, dajanja na voljo javnosti, pravico predelave, uporabe dela v predelani obliki, pravico dostopa in izročitve. IP ugotavlja, da iz predložene Pogodbe izhaja, da je bila pravica do reproduciranja, distribuiranja in dajanja na voljo javnosti s strani avtorja prenesena na organ, posledično ni mogoče slediti navedbi organa v izpodbijani odločbi, da pravica do fotokopiranja na organ ni bila prenesena. V obravnavani zadevi tako ne pride v poštev možnost iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, in sicer, da se prosilcu omogoči le vpogled v zahtevane informacije, saj glede na to, da ima organ vse pravice do razpolaganja z dokumentom, lahko prosilec zahteva dokument tudi v elektronski obliki.

(12) Po preučitvi celotne zadeve je IP zaključil, da je organ glede Poročila o ocenjeni vrednosti napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in posledično napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zahtevi, zato je pritožbi prosilca v tem delu ugodil ter, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo organa delno odpravil in sam delno rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V povezavi z Izvedeniškim mnenjem je ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(13) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe in sklepa.

(14) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke