prosilec - Mestna občina Maribor

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega programa opremljanja iz razloga, da z njim ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ podal v izpodbijani odločbi ustrezno pojasnilo in da IP nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa dvomil. Organ je namreč pri pristojnih službah obstoj zahtevanega dokumenta preveril, odgovora teh pa odstopu pritožbe tudi priložil. Poleg tega je organ posredoval IP zadevna popisa spisov zadev. Ugotovil pa je tudi, da so dodatna pojasnila organa podprta v drugem odstavku 153. člena ZUreP-2. IP je tako ocenil, da je organ pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje, prosilec pa sicer tudi ni navedel nobenih nasprotnih dejstev in dokazov, ki bi IP prepričali o nasprotnem.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-304/2025/6

Datum:  25. 8. 2025

Informacijski pooblaščenec po svetovalki informacijske pooblaščenke mag. Vanji Zrimšek, po pooblastilu št. 100-4/2013/111 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 26. 6. 2025, zoper odločbo MESTNE OBČINE MARIBOR, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 0902-21/2025-4 z dne 23. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 26. 6. 2025 zoper odločbo MESTNE OBČINE MARIBOR, št. 0902-21/2025-4 z dne 23. 6. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 17. 6. 2025 od organa zahteval posredovanje dokumenta »Program opremljanja« v zadevi izgradnje nove kanalizacijske mreže v Mariboru leta 2023, ki ga mora občina sprejeti pred izvedbo projekta izgradnje nove komunalne opreme, vključno s kanalizacijsko mrežo kot določa Zakon o urejanju okolja (v nadaljevanju: ZUreP-3).

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 0902-21/2025-4 z dne 23. 6. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil v celoti. Uvodoma je v obrazložitvi odločbe povzel zahtevo prosilca, navedel, da predstavlja ZDIJZ konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, ter izpostavil prvi odstavek 1. člena in prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. ZDIJZ namreč izhaja iz načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, saj so te prosto dostopne pravim in fizičnim osebam. V nadaljevanje je nato izpostavil tri pogoje, ki morajo iti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja. V zvezi z zahtevanim dokumentom je tako organ opravil poizvedbo pri Sektorju za urejanje prostora mestne in Službi za razvojne projekte in investicije – projektna pisarna ter ugotovil, da pristojne službe z zahtevanim dokumentom ne razpolagajo. Glede na te ugotovitve je nadalje izpostavil, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Ker torej organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, ga tudi zaradi zahteve prosilca ni dolžan ustvariti, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Vsled temu je organ odločil kot v dispozitivu izpodbijane odločbe.

(3) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 26. 6. 2025, ker ocenjuje odločitev organa kot neutemeljeno zavrnitev zahteve, in sicer iz naslednjih razlogov:

- V času pridobitve gradbenega dovoljenja (poletje 2020) je veljal Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-2), ki je v 78. členu določal pripravo programa opremljanja stavbnih zemljišč kot pogoj za določitev komunalnega prispevka. Če program ni bil izdelan, je bila možna priprava elaborata opremljanja, skladno z Uredbo o programu opremljanja stavbnih zemljišč.

- Organ je investicijo sofinanciral iz kohezijskih sredstev EU, kar pomeni, da je bila za pridobitev sredstev in za ustrezno odmero komunalnega prispevka dokumentacija o infrastrukturi obvezna, in naj bi bila vključena vsaj kot elaborat, če ne kot program.

- Organ z dokumentom »Program opremljanja« razpolaga ali bi moral razpolagati, vendar ga morda vodi pod drugim imenom, v drugem organizacijskem oddelku ali kot del projektne dokumentacije za kohezijo.

- Glede na to, da organ komunalni prispevek obračunava na podlagi izvedene investicije, mora obstajati podlaga, iz katere je razvidno, kakšna je bila vrsta in vrednost opreme ter način njene delitve. Gre za nujno informacijo javnega značaja, ki vpliva na pravice posameznikov.

V nadaljevanju je izpostavil članek »Mestna občina Maribor kmalu v izgradnjo 24 kilometrov kanalizacijskega omrežja« (objavljenega 15. 9. 2020 na portalu Lokalec.si), iz katerega izhaja, da je bila izgradnja kanalizacijskega omrežja v Limbušu in Laznici del jasno definiranega projekta »Odvajanje in čiščenje v porečju Drave - Mestna občina Maribor«. V članku je navedeno, da bo organ v Limbušu in Laznici zgradil 6563 metrov ločenega komunalnega kanala, kar pomeni, da je šlo za obsežno javno investicijo z natančno določeno vsebino, lokacijo in obsegom. Projekt je bil ocenjen na približno 11 milijonov evrov, organ pa je zanj zaprosil za sofinanciranje iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020. To po oceni prosilca še dodatno potrjuje, da je morala obstajati natančna projektna dokumentacija, kar vključuje tudi program opremljanja ali vsaj elaborat opremljanja, kot ju je predvidevala takrat veljavna zakonodaja. Dostop do tega dokumenta je po njegovem mnenju ključen za razumevanje osnove, na kateri je organ odmerjal komunalni prispevek. Zato je trditev organa, da dokument »ne obstaja« po oceni prosilca bodisi zavajajoča bodisi pomeni prikrivanje informacije javnega značaja, kar je v nasprotju s 5. členom ZDIJZ. Na podlagi navedenega je IP predlagal, da razveljavi izpodbijano odločbo in organu naloži posredovanje zahtevanega dokumenta, oziroma naj pridobi dokumentacijo, ki je bila morebiti pripravljena pod drugim nazivom ali v drugem postopku, saj formalna odsotnost naziva »program opremljanja« ne pomeni, da dokument v funkcionalnem smislu ne obstaja. V dokaz je še predlagal, da se v pridobitev dokumentacije vključi tudi gradbena dokumentacija projekta iz leta 2020, razpisna dokumentacija in vloge za evropsko sofinanciranje ter zapisniki in sklepi občinskega sveta, ki potrjujejo projekt.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, z dopisom št. 0902-21/2025-6 z dne 7. 7. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil izpodbijano odločbo, zahtevo, popis spisa št. 0902-21/2025 z vsemi dokumenti spisa.

(5) Na poziva IP št. 090-304/2025/2 z dne 18. 8. 2025 in št. 090-304/2025/4 z dne 22. 8. 2025 je organ posredoval IP še popisa spisov zadev, vezana na projekt Odvajanje in čiščenje voda v porečju Drave ter dodatna pojasnila. Organ je tako posredoval popis spisa zadeve št. 35402-4/2019 z nazivom »Tehnična dokumentacija za gradnjo manjkajočega kanalizacijskega sistema v aglomeraciji ID 29 - MARIBOR«, in popis spisa zadeva št. 3540-9/2021, ki se nanaša na izvedbo projekta od podpisa pogodbe z izvajalcem. V zvezi z 78. členom ZUreP-2, ki je veljal v času pridobitve gradbenega dovoljenja, je navedel, da opredeljuje »Namen državnega prostorskega načrtovanja« in določa državno prostorsko načrtovanje. ZUreP-2 v členih 147 – 157, poglavje »Opremljanje stavbnih zemljišč«, vsebinsko ureja zadevno tematiko. Po ZUreP-2 je izdelava programa opremljanja stavbnih zemljišč obvezna le v določenih primerih, predvsem kadar gre za novo opremljanje ali spremembo pogojev opremljanja, ki vplivajo na preračun komunalnega prispevka. Za območje Limbuš – Laznica ni bil uveljavljen OPN ali OPPN, ki bi bil v skladu s 153. členom ZUreP-2 podlaga za izdelavo programa opremljanja. S tem dokumentom organ ne razpolaga, saj ga v predmetnem postopku niti ni bilo potrebno izdelati. V konkretnem primeru gre za dograditev že obstoječe komunalne opreme (izgradnja javne kanalizacije v obstoječih naseljih), zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišč z dodatno vrsto komunalne opreme, z namenom priključitve obstoječih objektov v naseljih, ki se do tedaj na obstoječo komunalno opremo niso mogli priključiti. Dokument program opremljanja se torej mora izdelati v zvezi z opremljanjem stavbnih zemljišč, za katera je potrebno zgraditi novo komunalno opremo oziroma drugo gospodarsko javno infrastrukturo.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(8) IP pa ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je, ali organ razpolaga v materializirani obliki z zahtevanimi podatki. Ker je v obravnavanem primeru sporno, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, se IP opredeljuje do obstoja informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja

(9) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(10) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga v času vložitve zahteve.

(11) IP ugotavlja, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki. Organ je po mnenju IP podal v izpodbijani odločbi ustrezno pojasnilo, IP pa nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa dvomil. Organ je namreč pri pristojnih službah obstoj zahtevanega dokumenta preveril, odgovora teh pa odstopu pritožbe tudi priložil. Poleg tega je organ posredoval IP zadevna popisa spisov zadev, tudi zadeve, ki se nanaša na tehnično dokumentacijo za gradnjo manjkajočega kanalizacijskega sistema in je bila odprta v aprilu 2019. Nadalje IP ugotavlja še, da so dodatna pojasnila organa podprta v drugem odstavku 153. člena ZUreP-2, ki določa program opremljanja za območje funkcionalno zaokroženih komunalno neopremljenih stavbnih zemljišč, na katerem je z OPN ali OPPN predvidena nova prostorska ureditev, za katero je treba predhodno zgraditi novo komunalno opremo ter objekte ali omrežja druge gospodarske javne infrastrukture. In kot izhaja iz spletnih strani organa gre pri projektu dejansko za posodobitev sistema upravljanja z odpadno vodo.[1] IP tako ocenjuje, da je organ pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje. Ob tem IP ugotavlja, da prosilec ni navedel nobenih nasprotnih dejstev in dokazov, ki bi IP prepričali o nasprotnem.

(12) Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da pogoji za informacijo javnega značaja v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, zato IP sledi odločitvi organa v izpodbijani odločbi.

(13) IP ob navedenem poudarja še, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument oziroma podatke, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami.

Sklepno

(14) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

[1] https://maribor.si/projekti/odvajanje-in-ciscenje-odpadnih-voda-v-porecju-drave-mestna-obcina-maribor/