prosilec - Mestna občina Maribor

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala nepotrjen zapisnik seje mestne četrti. IP je v pritožbenem postopku sledil organu, ki je v izpodbijani odločbi zavzel stališče, da gre za dokument v postopku izdelave, ker zapisnik še ni bil potrjen in tako vsebinsko še ni zaključen. Ugotovil je namreč, da je organ v izpodbijani odločbi celovito in skladno pojasnil obstoj vsakega izmed treh kriterijev, ki morajo biti podani za obstoj zakonske izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-184/2025/2

Datum: 30. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………….(v nadaljevanju prosilka) z dne 22. 4. 2025, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 0902-16/2025-2 z dne 18. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 22. 4. 2025 zoper odločbo Mestne občine Maribor, št. 0902-16/2025-2 z dne 18. 4. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1)   Prosilka je pri organu dne 15. 3. 2025 vložila zahtevo za zapisnik ali osnutek zapisnika 10. redne

seje sveta MČ Podbrežje z dne 6. 12. 2024. Prejeti ga je želela v elektronski obliki.

(2)   V zvezi z zahtevo prosilke je organ dne 18. 4. 2025 izdal odločbo št. 0902-16/2025-2, s katero je

zahtevo zavrnil. Pojasnil je, da je opravil poizvedbo pri Službi za mestne četrti uprave MO Maribor in da zahtevan dokument (še) ne obstaja, ker se bo zapisnik potrjeval na naslednji seji MČ Pobrežje, za tem pa bo objavljen na internetni strani organa. Navedel je definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in se skliceval na izjemo iz 9. točke 6. člena ZDIJZ, po kateri se zahteva zavrne, kadar se nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Pojasnil je kriterije, ki jih za dokument v izdelavi določa Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja v prvem odstavku 4. člena, pri čemer je ugotovil, da je zahtevan dokument še v fazi priprave in še ni potrjen niti podpisan s strani pooblaščene osebe za odločanje. Osnutek zapisnika je bil posredovan vsem članom Sveta MČ Pobrežje in se po ustaljenem postopku potrjuje na vsakokratni naslednji seji Sveta MČ Pobrežje, ki pa se še ni izvedla. Po potrditvi na seji, se vsi zapisniki javno objavijo na spletni strani organa. Glede na navedeno je zahtevan dokument v postopku izdelave in je torej izpolnjen prvi kriterij za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dalje organ navaja, da dokler dokumenta ne podpiše odgovorna oseba, je dokument oziroma vsebina zagotovo lahko še predmet posvetovanja v organu. Dokument še ni dokončno usklajen med člani sveta MČ Pobrežje, oziroma lahko obstajajo razlogi na strani pooblaščenega podpisnika, da ta dokumenta s takšno vsebino ne bo podpisala. Organ v tem trenutku še ne razpolaga s končno verzijo zahtevanega zapisnika in glede na navedeno ocenjuje, da je izpolnjen tudi drugi pogoj za navedeno izjemo. Pri presoji izpolnjevanja tretjega kriterija za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, to je, ali bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, oran ocenjuje, da bi nedorečena in nepotrjena vsebina zgolj osnutka nekega dokumenta lahko pomenila napačno razumevanje le- tega. S podpisom dokumenta s strani pooblaščene osebe je zagotovljeno, da gre za uradne podatke organa, na katere se javnost lahko zanese. Vsekakor to ne drži za vsebino dokumenta, katerega vsebina še ni dokončno usklajena/dogovorjena, in je zato lahko tudi napačna. Napačni podatki pa lahko povzročijo napačno razumevanje. Organ ob tem ponovno poudarja, da bo dokončno usklajen in podpisan dokument, po ustaljenem postopku objavljen na njegovi spletni strani in tako dostopen javnosti. Glede na navedeno je organ zahtevo prosilke zavrnil ter odločil, da posebni stroški postopka niso nastali.

(3)   Prosilka je zoper odločbo organa št. 0902-16/2025-2 z dne 18. 4. 2025 (dalje izpodbijana odločba)

vložila pritožbo z dne 22. 4. 2025. Ne strinja se z zavrnitvijo in poudarja, da je dokument, ki ga zahteva, povezan z njeno zadevo, ker naj bi na tej seji obravnavali njeno vlogo. Od seje je minilo že več kot 5 mesecev, in ker nima zapisnika, ves čas trpi njen pravni interes, saj brez zapisnika ne more ukrepati. Ne strinja se, da gre za dokument v izdelavi in da se bo vsebina zapisnika še spreminjala, ker so bili sklepi na seji že sprejeti, in bi bilo nelegitimno, če ne kar nezakonito, če bi jih spreminjali za nazaj. Vztraja pri posredovanju osnutka zapisnika.

(4)   Organ je pritožbo prosilke dne 24. 4. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni

osebi, posredoval IP v pristojno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

(5)    IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusi

v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6)   V obravnavani zadevi je sporno, ali gre pri osnutku zapisnika 10. redne seje sveta MČ

Podbrežje z dne 6. 12. 2024 za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilke skliceval na izjemo dokumenta v izdelavi, ki ji prosilka nasprotuje, zato je IP v nadaljevanju presojal obstoj te izjeme.

(7)   Po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije,

če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.

(8)   Iz zakonske dikcije tako izhajajo trije kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni za obstoj predmetne izjeme:

dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu, dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu in specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine). Podrobnejša merila za dokument v izdelavi določa prvi odstavek 4. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

(9)   Organ je v izpodbijani odločbi celovito in skladno pojasnil obstoj vsakega izmed treh kriterijev, ki

morajo biti podani za obstoj te zakonske izjeme. Navedenim ugotovitvam in razlogom izpodbijane odločbe IP v celoti pritrjuje in jih v izogib ponavljanju ponovno ne navaja. IP se tako strinja z zaključkom organa, da gre pri osnutku zapisnika 10. redne seje sveta MČ Podbrežje z dne 6. 12. 2024 za dokument v izdelavi, ki predstavlja izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in do potrditve zapisnika ni prosto dostopen javnosti.

(10)  V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilke, da se sklepi, sprejeti na seji sveta MČ Podbrežje z dne

6. 12. 2024, ne morejo več spreminjati in da ne gre za izjemo dokumenta v nastajanju, IP pojasnjuje, da pri osnutku zapisnika ne gre za varovanje že sprejetih sklepov, ampak za pravico sodelujočih na seji, da pregledajo in podajo pripombe na sam potek seje in način ter vsebino, kako je potek seje in njena vsebina prenesena in zabeležena v »papirni« medij, to je v zapisnik. Povedano drugače, zapisnik seje ne odraža le sprejih sklepov, ampak tudi izjave, razpravo in potek seje – na kar imajo na seji sodelujoči pravico podati pripombe in s tem vplivati na vsebino zapisnika, ki do potrditve s strani sodelujočih tako dejansko ni končna in se lahko še spreminja. Ker zapisnik ni dobesedni prepis (magnetogram) poteka in vsebine seje, ampak samo njen povzetek, so lahko izjave sodelujočih, razprava in tudi sama vsebina, namreč v zapisnik povzete napačno, (pre)skrajšano in necelovito. Posledično bi z razkritjem takšnega osnutka zapisnika v javnosti lahko nastala škoda zaradi napačnega razumevanja, ker bi se osnutku pripisoval značaj (in vsebina) končnega dokumenta, ki pa se od potrjenega zapisnika dejansko lahko razlikuje.

(11)  Na odločitev IP v tej pritožbeni zadevi ob tem ne morejo vplivati prosilkine navedbe, da zahtevan

dokument potrebuje zaradi varstva lastnega pravnega interesa. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

(12)  O vprašanju, ali so nepotrjeni zapisniki sej občinskih svetov in drugih občinskih teles lahko prosto

dostopni javnosti, je IP že večkrat odločal in v več primerih že zavzel stališče, da gre za izjemo dokumenta v nastajanju (tako npr. v zadevi št. 090-18/2024 z dne 28. 3. 2024, v zadevi 090-145/2022 z dne 27. 5. 2022, št. 090-60/2022/9 z dne 21. 4. 2022, št. 090-284/2020 z dne 17. 12. 2020, št. 090-99/2024/12 z dne 10. 5. 2024). Z odločitvijo v tej zadevi tako IP sledi svoji utečeni praksi glede vprašanja, kdaj gre za izjemo dokumenta v nastajanju.

(13)  IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilke, na podlagi prvega

odstavka 248. člena ZUP zavrnil, ker je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.

(14)  V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi

(prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15)  Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010,

s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke