prosilec - Mestna občina Maribor

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do dokumentov izbranega ponudnika, katere je slednji opredelil, na poziv organa, kot poslovno skrivnost. IP je v pritožbenem postopku, upoštevaje relevantne predpise ter na podlagi vpogleda v Razpisno dokumentacijo zadevnega javnega razpisa in zadevne dokumente, zaključil, da so posamezni zadevni dokumenti, o dostopu do katerih je IP odločil, javni oziroma so javni na podlagi določbe tretjega odstavka 2. člena ZPosS z vidike porabe javnih sredstev in tudi z vidika okoljskih podatkov, ne glede na to, da posamezni dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca. IP je namreč ugotovil, da so predmet zahteve in pritožbe dokumenti, ki jih je moral stranski udeleženec priložiti svoji ponudbi, da je ta izpolnjevala zahteve naročnika, bila kot taka dopustna, na njeni podlagi pa je organ kot naročnik nato tudi sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom oziroma stranskim udeležencem. IP pa je ugotovil tudi, da posamezni dokumenti (varnostni listi, ECO deklaracije) nedvomno obsegajo podatke, ki predstavljajo tudi okoljske podatke. Poleg tega je ugotovil, da je izvajalčeva ponudbena dokumentacija sestavni del sklenjene pogodbe, poleg razpisne dokumentacije (20. člen). Ker je IP po uradni dolžnosti ugotovil še, da dokumenti obsegajo posamezne varovane osebne podatke, je pritožbi prosilca ugodil delno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-177/2025/9

Datum: 14. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 17. 4. 2024, zoper odločbo MESTNE OBČINE MARIBOR, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 0902-8/2025-6 z dne 31. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 17. 4. 2025 se delno ugodi. Odločba MESTNE OBČINE MARIBOR, št. 0902-8/2025-6 z dne 31. 3. 2025, se delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati še v naslednje podatke oziroma dokumente poslovnega subjekta …:

-       varnostne liste (SAFETY DATA SHEET) za tonerje TN328C, TN328K, TN328M, TN328Y, TN626C, TN626K, TN626M, TN626Y, TNP80C, TNP80K, TNP80M in TNP80Y;

-       izpolnjen obrazec 6 TEHNIČNE SPOSOBNOST V ZADNJIH TREH LETIH PRED OBJAVO JAVNEGA NAROČILA, na način, da prekrije podatke o imenih, priimkih, telefonskih številkah in naslovih e-pošte v stolpcu »Predmet referenčnega posla – kratek opis del«;

-       izpolnjen razpisni obrazec 8 z dne 7. 5. 2024, na način, da prekrije podatke o telefonski številki in naslovu e-pošte kontaktne osebe;

-       Potrdilo o opravljenem referenčnem delu Univerze v Mariboru z dne 10. 5. 2025, na način, da prekrije podatke o telefonski številki in naslovu e-pošte kontaktne osebe ter podatke o imenih, priimkih, stopnji izobrazbe in delovnem mestu strokovnega kadra izvajalca del;

-       Referenčno potrdilo v postopku javnega naročila z oznako SKU-VZ-35-033/24-S z dne 30. 10. 2024, na način, da prekrije podatke o telefonski in fax številki ter naslovu e-pošte kontaktne osebe;

-       ECO deklaracijo C301i, ECO deklaracijo C551i in ECO deklaracija C3321i

-       Fleet RMM_Ver.1.5_User’s Guide_EN_4343-PS717-05;

-       …_Universal_Print_Driver_UPD_Datasheet_3.pdf;

-       Predložitev manjkajočih dokazil z dne 8. 1. 2025;

-       SecurityTechnicalSupportPaper_EN_ver.1.4.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 11. 2. 2025 zahteval od organa, da mu posreduje:

- Celotno postopkovno dokumentacijo naročnika v zvezi z izvedenim postopkom oddaje javnega naročila »Najem novih in nerabljenih multifunkcijskih naprav za tiskanje, kopiranje in skeniranje za obdobje 36 mesecev«, ki je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 5. 12. 2024, pod oznako JN008807/2024-SL1/01 (v nadaljevanju: Javno naročilo), do izdaje Odločitve o oddaji javnega naročila oziroma sklenitve pogodbe z izbranim izvajalcem. V okviru navedenega zahteva vpogled v vso dokumentacijo, ki je bila pripravljena s strani naročnika oziroma zavezanca (Sklep o začetku postopka, razpisna dokumentacija, povabila k oddaji prijav oziroma ponudb, pozivi na dopolnitve prijav oziroma ponudb, dokumentacija o pregledu in ocenjevanju prijav oziroma ponudb (Kontrolni listi, Poročila o pregledu), pridobljena dokazila v zvezi s preverjanjem ponudb oziroma prijav, korespondenca med naročnikom oziroma zavezancem in morebitnim zunanjim svetovalcem, korespondenca med člani komisije ter celotne preostale dokumentacije, ki jo je naročnik oziroma zavezanec ustvaril za potrebe postopka oddaje javnega naročila.

- Celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika … (v nadaljevanju: stranski udeleženec), še zlasti, vendar ne izključno, vse relevantne dele ponudbene dokumentacije, vezane na izpolnjevanje pogojev, tehničnih zahtev in v vse preostale dele ponudbe, iz katerih izhaja izpolnjevanje preostalih zahtev naročnika oziroma zavezanca, tudi dostop do vseh predloženih referenčnih potrdil, ki jih je ponudnik predložil za izkazovanje izpolnjevanja referenčnih pogojev ter do vseh preostalih dokazil na podlagi katerih je naročnik oziroma zavezanec ugotavljal dopustnost ponudbe.

- Celotno korespondenco med naročnikom oziroma zavezancem in izbranim ponudnikom, kar zajema morebitne spremembe, dopolnitve oziroma pojasnila ponudbe oziroma vsa dodatna pojasnila, ki jih je izbrani ponudnik podajal v zvezi z oddano ponudbo.

- Vse preostale informacije ali dokumentacijo v okviru postopka oddaje Javnega naročila, ki morebiti ni zajeta v prej opredeljenih točkah.

Kot način seznanitve je določil posredovanje v obliki optičnih odčitkov dokumentov na elektronski naslov oziroma podredno prenosni zunanji pomnilnik.

(2) Z dopisom št. 0902-8/2025-3 z dne 14. 2. 2025 je organ seznanil stranskega udeleženca o prejeti zahtevi ter ga pozval, da sporoči, ali priglaša stransko udeležbo, ter posreduje tudi svoje natančno obrazloženo stališče, ali zahtevane informacije pomenijo zanj katero od izjem od dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

(3) Stranski udeleženec je stransko udeležbo priglasil z odgovorom z dne 20. 2. 2025. V odgovoru je naštel dokumente, ki jih šteje kot svojo poslovno skrivnost, ker vsebujejo podatke, ki predstavljajo njegovo prednost pred konkurenčnimi ponudniki in ščitijo njegov položaj na trgu ter bi posledično z razkritjem teh dokumentov lahko nastala premoženjska škoda. Gre za dokumente, ki vsebujejo skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, nadalje ima tržno vrednost (saj ohranja njegov položaj na trgu), prav tako pa je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost (kar izhaja iz priloženega sklepa o varovanju poslovne skrivnosti). Navedeni dokumenti vsebujejo strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki mu omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu ter s tem povečujejo donosnost. Ker bi njihovo razkritje povzročilo škodo njegovemu znanstvenemu in tehničnemu potencialu, poslovnim in finančnim interesom družbe ter konkurenčni sposobnosti, je v njegovem interesu, da te ostanejo nerazkrite, oziroma zaupne:

- SAFETY DATA SHEET: obrazec vsebuje tehnične specifikacije, ki so del njegovega razvoja;

- REFERENČNO POTRDILO vsebuje poslovno občutljive informacije o njegovih strankah;

- ECO deklaracija C301i, ECO deklaracija C551i, ECO deklaracija C3321i: obrazci vsebujejo tehnične specifikacije, ki so del njegovega razvoja;

- Fleet RMM_Ver.1.5_User’s Guide_EN_4343-PS717-05: vsebuje podatke o namestitvah, ki niso javne zaradi preprečevanja zlorab in kopiranja;

- …_..._Universal_Print_Driver_UPD_Datasheet_3.pdf: vsebuje podatke o namestitvah, ki niso javne zaradi preprečevanja zlorab in kopiranja;

- predložitev manjkajočih dokazil 01_2025_MOM: razkrivanje zaupnih opisov sistemov in opisa delovanja sistemov, kateri niso javni;

- SecurityTechnicalSupportPaper_EN_ver.1.4: razkrivanje zaupnih opisov sistemov in opisa delovanja sistemov, kateri niso javni, zaradi preprečitve kopiranja in zlorabljanja.

Navedel je še, da je interes po varovanju konkurenčnih prednosti, ki bi se razkrile z vpogledom v navedene dokumente, močnejši od interesa javnosti, da se z dokumentom seznani. Priložil je svoj Pravilnik o uporabi in varovanju osebnih podatkov in poslovne skrivnosti družbe z dne 1. 11. 2016.

(4) Organ je, s sklepom št. 0902-8/2025-8 z dne 7. 3. 2025, podaljšal rok za odločitev za 20 delovnih dni, torej do 8. 4. 2025.

(5) Organ je o zahtevi prosilca nato izdal odločbo št. 0902-8/2025-6 z dne 31. 3. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je delno zavrnil. Organ je uvodoma povzel zahtevo prosilca ter se v nadaljevanju opredelil do pojma in pomena informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. V zvezi s tem je poudaril, da mora biti informacija povezana z delovnim področjem organa, pri tem pa ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam, lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da organ informacijo pridobi v okviru svojih pristojnosti. Upoštevaje pojem informacije javnega značaja je organ nato ugotovil, da razpolaga z zahtevano dokumentacijo in da so izpolnjeni pogoji po 4. členu ZDIJZ glede obstoja informacije javnega značaja. Ugotovil je tudi, da v konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, sporno pa je, ali so dokumenti s katerimi razpolaga in so predmet zahteve, prosto dostopni, ali ne. Ker je stranski udeleženec z dopisom z dne 20. 2. 2025 smiselno priglasil stransko udeležbo in navedel seznam dokumentacije, ki jo šteje za poslovno skrivnost in glede katere se ne strinja z razkritjem, se je organ v nadaljevanju utemeljitve svoje odločitve opredelil do izjeme varstva poslovne skrivnosti. Ker Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju ZPosS) in ker je organ ugotovil, da so zahtevani dokumenti nastali po uveljavitvi ZPosS, je opravil presojo poslovne skrivnosti skladno s temi določbami oziroma določbami njegovega 2. člena. V nadaljevanju je izpostavil, da je stranski udeleženec označil dokumente kot poslovno skrivnost v pisni obliki in ob priglasitvi stranske udeležbe posredoval Pravilnik o uporabi in varovanju osebnih podatkov in poslovne skrivnosti družbe, št. CD-111230-2022 z dne 28. 10. 2016 (v nadaljevanju: Pravilnik), ki v svojih določilih ureja tudi poslovne skrivnosti. Organ je tako ugotovil, da že iz narave stvari izhaja, da gre pri podatkih iz ponudbene dokumentacije, za podatke poslovnega subjekta, ki nastopa na prostem trgu. Podatki kot taki nedvomno vsebujejo določene poslovne informacije o poslovnem sodelovanju stranskega udeleženca kot poslovnega subjekta, ki nastopa na prostem trgu. Podatki iz predmetnih dokumentov po oceni organa nedvomno predstavljajo informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Nanašajo se namreč na konkreten posel med dvema subjektoma. V zvezi s pojmom »tržne vrednosti« po 2. členu ZPosS je povzel navedbe stranskega udeleženca ter med drugim navedel tudi, da navedeni dokumenti vsebujejo strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki jim na trgu omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu ter s tem podjetju povečujejo donosnost. Razkritje teh informacij bi povzročilo škodo znanstvenemu, tehničnemu potencialu stranskega udeleženca, poslovnim in finančnim interesom družbe ter konkurenčni sposobnosti stranskega udeleženca, zato je v interesu stranskega udeleženca, da ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. V nadaljevanju pa se je organ opredelil še do tretjega pogoja, ki mora biti izpolnjen za obstoj poslovne skrivnosti po ZPosS. Navedel je, da so zagotovljeni tudi ukrepi, da se zaupnost ohrani, saj stranski udeleženec razkritju nekaterih zahtevanih podatkov nasprotuje. Za opredelitev podatkov za poslovno skrivnost je stranski udeleženec pri priglasitvi stranske udeležbe posredoval Pravilnik, ki ureja poslovne skrivnosti v členih 37 - 44, je pa tudi sicer povsem jasna njegova volja, da se predmetni podatki ne razkrijejo. Prav tako Pravilnik vsebuje določila, kdo so subjekti varovanja poslovne skrivnosti, rok za varovanje poslovne skrivnosti, kdaj se podatek poslovne skrivnosti lahko razkrije ter sankcije za kršitve ob razkritju poslovne skrivnosti. Organ je upošteval tudi tretji odstavek 2. člena ZPosS, konkretno 35. člen Zakona o javnih naročilih (v nadaljevanju: ZJN-3). Ugotovil je, da gre v obravnavanem primeru pri dokumentih, navedenih v prvi in drugi točki izreka izpodbijane odločbe, nesporno za dokumente v zvezi z izvedenim postopkom javnega naročanja, glede katerih je že praksa IP zavzela stališče, da se štejejo za javno dostopne podatke. Organ se je opredelil tudi do izjeme varstva osebnih podatkov, upoštevaje pojem osebnega podatka in pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov. Ker v skladu z definicijo osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov ni našel zakonske podlage za razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago, je na nekaterih dokumentih prekril določene osebne podatke (ime in priimek fizične osebe ter elektronski naslov). Ocenil je, da je pri dokumentih, navedenih v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, mogoče uporabiti 7. člen ZDIJZ, torej iz dokumentov izločiti osebne podatke ter prosilca seznaniti z ostalimi deli dokumenta, zato je odločil o delnem dostopu.

(6) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 17. 4. 2025, ker iz nje izhaja, da organ kot naročnik ne bo razkrival podatkov, ki se nanašajo na poslovno skrivnost, med katerimi organ našteva dokumente, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, vezano na ponujeni predmet naročila. Nadalje je navedel, da morajo biti po odločbah IP javni podatki kot so npr. »navodila za uporabo« ali drugi podobni dokumenti, ki morajo biti prosto dostopni, saj blaga ni dovoljeno dati na slovenski trg, ne da bi imelo slovenska navodila za sestavo in uporabo, s katerimi se morajo seznaniti vsi, ki to blago uporabljajo oziroma z njim ravnajo (npr. odločba IP št. 090-300/2024 z dne 8. 4. 2024). Če pa gre npr. za tehnično dokumentacijo, ki ne predstavlja specifikacije ponujenega blaga, ki je absolutno javno dostopna po določbi drugega odstavka 35. člena ZJN-3, in gre npr. za tehnično dokumentacijo, ki se nanaša na testiranje določenega blaga, razvoj blaga ipd., pa se to šteje za poslovno skrivnost, ki ni javen podatek (npr. odločba IP št. 090-244/2023 z dne 8. 9. 2023). Ker v obravnavanem primeru zahtevani dokumenti po oceni prosilca ne predstavljajo razvoja blaga oziroma razvoja nove tehnologije, poziva, da organ razkrije tudi opredeljene dokumente in omogoči vpogled tudi v ta del dokumentacije.

(7) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0902-8/2025-11 z dne 22. 4. 2025, poslal v pristojno odločanje IP. S pritožbo je posredoval tudi zahtevo z dne 11. 2. 2025, izpodbijano odločbo, popis spisa zadeve št. 0902-8/2025, poziv in priglasitev stranske udeležbe z dne 20. 2. 2025, sklep o podaljšanju roka za odločitev št. 0902-8/2025-8 z dne 7. 3. 2025 z vročilnico, Pravilnik stranskega udeleženca o varovanju osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti ter posamezne zahtevane dokumente.

(8) Na poziva IP, št. 090-177/2025/2 z dne 28. 4. 2025 in št. 090-177/2025/4 z dne 6. 5. 2025, je organ posredoval IP še razpisno dokumentacijo, dokumentacijo Ponudbe stranskega udeleženca ter dodatna pojasnila.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

(9) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Prvostopenjsko odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(10) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu, v katerem je organ dostop prosilcu zavrnil zaradi varstva poslovnih skrivnosti stranskega udeleženca.

(11) IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse elemente informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga, informacije se nahajajo v materializirani obliki). Upoštevaje predmet zahteve in pritožbe prosilca (ki se nanaša na dokumente poslovne skrivnosti stranskega udeleženca), odločitev organa v izpodbijani odločbi (dokumenti našteti na str. 4) in dokumentacijo, ki jo je stranski udeleženec predložil za zadevno javno naročilo, organ pa posredoval IP, so bili predmet presoje IP naslednji dokumenti:

- varnostni listi (SAFETY DATA SHEET) za tonerje TN328C, TN328K, TN328M, TN328Y, TN626C, TN626K, TN626M, TN626Y, TNP80C, TNP80K, TNP80M in TNP80Y;

- reference: izpolnjen obrazec 6 in tri referenčna potrdila;

- ECO deklaracija C301i, ECO deklaracija C551i, ECO deklaracija C3321i:

- Fleet RMM_Ver.1.5_User’s Guide_EN_4343-PS717-05;

- …_..._Universal_Print_Driver_UPD_Datasheet_3.pdf;

- odgovor stranskega udeleženca Predložitev manjkajočih dokazil z dne 8. 1. 2025;

- SecurityTechnicalSupportPaper_EN_ver.1.4.

(12) IP pa ugotavlja tudi, da gre v obravnavanem primeru za zavezanca po ZDIJZ, ki je zavezan po 1. členu ZDIJZ, kar posledično pomeni, da je zavezan po ZDIJZ na področju celotnega svojega delovanje. Slednje niti ni sporno.

(13) Ker je organ zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov oziroma podatkov na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je organ odločil pravilno, ko je na tej podlagi prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov.

Izjema varstva poslovne skrivnosti

(14) Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Navedeno pomeni, da se dostop do dokumentov oziroma podatkov, ki so v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS, presoja po določbah ZPosS, kot je to pravilno ugotovil že organ v izpodbijani odločbi.

(15) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).

Glede na navedeno predstavljajo poslovno skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve.

(16) IP glede zadevnih varnostnih listov (SAFETY DATA SHEET) ugotavlja:

- Gre za varnostne liste[1], ki na podlagi Pravilnika o posebnih pogojih za promet z nevarnimi kemikalijami obsegajo naslednje podatke, in sicer: 1. identifikacijo snovi/pripravka in podatke o dobavitelju, 2. sestavo s podatki o nevarnih sestavinah, 3. nevarne lastnosti, 4. prvo pomoč, 5. ukrepi ob požaru, 6. ukrepi ob nezgodnih izpustih, 7. ravnanje z nevarno snovjo/pripravkom in skladiščenje, 8. varstvo pred izpostavljenostjo/osebna zaščita, 9. fizikalne in kemijske lastnosti, 10. obstojnost in reaktivnost, 11. toksikološke informacije, 12. ekotoksikološke informacije, 13. odstranjevanje ostankov in embalaže snovi/pripravkov, 14. transportne informacije, 15. označitev in informacije o predpisih na podlagi katerih je snov/pripravek označen, 16. druge informacije.

- Zakon o kemikalijah (v nadaljevanju: ZKem) v drugem odstavku 38. člena določa, da se med tajne podatke oziroma poslovne skrivnosti ne štejejo podatki, ki so pomembni za varovanje ljudi in okolja, in sicer najmanj med drugimi tudi podatki iz varnostnega lista, razen podatkov, ki bi pomenili povezavo med pravno ali fizično osebo, ki proizvaja ali vnaša kemikalijo v Republiko Slovenijo in njegovimi distributerji ali nadaljnjimi uporabniki.

- Gre za izpolnjene regulirane obrazce, bistveno pa je, da že zakon, konkretno ZKem, določa javnost podatkov iz varnostnega lista. Poleg tega je organ kot naročnik v točki 5.2.3.1. USTREZNE IZKUŠNJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA ZA IZVEDBO JAVNEGA NAROČILA določil, da mora ponujeno blago izpolnjevati temeljne okoljske zahteve za okoljsko manj obremenjujoče blago skladno z Uredbo o zelenem javnem naročanju (v nadaljevanju: Uredba), in sicer mora ponudnik za to blago v ponudbi predložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju temeljnih okolijskih zahtev za okoljsko manj obremenjujoče blago skladno z Uredbo. Določil pa je tudi, da mora ponudnik predložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju temeljnih okoljskih zahtev, ki so navedene v nadaljevanju in na način kot je navedeno v točki 7.4.Oprema za zajem, obdelavo in prikaz slik. V ta namen je moral ponudnik k ponudbi priložiti ustrezno tehnično dokumentacijo za izkaz izpolnjevanja temeljnih okoljskih zahtev. Pod 6. točko TEHNIČNE ZAHTEVE Razpisne dokumentacije pa je organ kot naročnik med drugim od ponudnikov kot dokazilo zahteval tudi »Varnostni list za potrošni material, ki bo dobavljan v času trajanja pogodbe«.

- Iz odgovora stranskega udeleženca Predložitev manjkajočih dokazil z dne 8. 1. 2025 v zvezi z recikliranjem potrošnega materiala (točka 4.c) izhaja, da (poleg ECO deklaracij) prilaga tudi varnostne liste za tonerje, ki jih naprave uporabljajo in dokazujejo skladnost potrošnega materiala z vsemi potrebnimi in nujnimi standardi v EU.

(17) Glede referenčnih potrdil IP ugotavlja:

- Z referencami ponudnik dokazuje svojo strokovnost, tehnično usposobljenost, da je sposoben določeno delo opraviti oziroma, da ga je že opravil, kar pomeni, da je vreden zaupanja. Dolžnost organa pa je, da kot dober gospodar pravzaprav ves čas preverja, ali je nekdo, ki prejema javna sredstva, sposoben izvesti javno naročilo, kar med drugim dokazuje tudi ustrezna referenca. Nadzor se namreč ne zaključi s pravnomočno izbiro izvajalca, temveč bi lahko rekli, da se glavni nadzor z izborom šele začenja.

- Organ kot naročnik je v Razpisni dokumentaciji, točka 5.2.3.1. USTREZNE IZKUŠNJE GOSPODARSKEGA SUBJEKTA ZA IZVEDBO JAVNEGA NAROČILA, določil, da bo priznal usposobljenost gospodarskemu subjektu, ki bo izkazal, da je v treh letih pred objavo obvestila o naročilu pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z dogovorom nudil oziroma še vedno nudi najem najmanj 40 multifunkcijskih naprav vsaj dvema naročnikoma v trajanju najmanj dve leti neprekinjeno. Dokazilo je predstavljal Obrazec 6. Določil pa je tudi, da lahko naročnik izpolnjevanje pogoja preverja s pomočjo potrdil o tehnični sposobnosti za vsak posamezni referenčni projekt (Obrazec 6.1), potrdilo tehnične sposobnosti (Obrazec 6.1) pa mora potrditi naročnik referenčnega posla.  

- Načeloma bi ti dokumenti lahko predstavljali poslovno skrivnost stranskega udeleženca, vendar gre za dokumente, ki jih je moral stranski udeleženec priložiti svoji ponudbi, da bi ta izpolnjevala zahteve naročnika in bila kot taka dopustna, zato je treba upoštevati še določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Do slednje se IP konkretneje opredeljuje v nadaljevanju.

(18) V zvezi z ECO deklaracijami C301i, C551i in C3321i IP ugotavlja:

- ECO deklaracija je izjava, ki (na podlagi specifikacije izdelka ali rezultatov testiranja, pridobljenih s testiranjem vzorcev) opredeljuje okoljske lastnosti in merilne metode za izdelke IKT in CE (v obravnavanem primeru za printerje), v skladu z relevantnimi predpisi (npr. Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (prenovitev)), standardi, smernicami in sprejetimi praksami.

- Glede na vsebino teh deklaracij IP ocenjuje, da obsegajo ti dokumenti posamezne podatke (npr. glede baterij, vsebnosti nevarnih snovi kot je npr. kadmij), ki jih po določbah 38. člena ZKem ni mogoče opredeliti kot tajne oziroma kot poslovno skrivnost, ker sodijo med podatke, ki so pomembni za varovanje ljudi in okolja, kot npr. fizikalno-kemične lastnosti, pa tudi druge podatke, ki izkazujejo določene standarde, zahtevane po posameznih predpisih in so v teh certifikatih tudi izpostavljeni.

- V izogib ponavljanju IP na tem mestu ponovno izpostavlja zahtevo organa kot naročnika, da se pri oddaji javnega naročila upoštevajo temeljne okoljske zahteve, kot so opredeljene z Uredbo, ter da mora ponudnik za to blago v ponudbi predložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju temeljnih okoljskih zahtev za okoljsko manj obremenjujoče blago skladno z Uredbo.

- Pod 6. točko TEHNIČNE ZAHTEVE Razpisne dokumentacije je organ kot naročnik med drugim od ponudnikov kot dokazilo zahteval tudi »IT ECO deklaracija za potrošni material, ki bo dobavljan v času trajanja pogodbe«. In tudi iz odgovora stranskega udeleženca Predložitev manjkajočih dokazil z dne 8. 1. 2025 izhaja, da je ECO deklaracije priložil v dokazilo skladnosti potrošnega materiala z vsemi potrebnimi in nujnimi standardi v EU (točka 4.c).

(19) Glede dokumenta Fleet RMM_Ver.1.5_User’sGuide_EN_4343-PS717-05 IP ugotavlja:

- Gre za dokument, ki predstavlja priročnik/navodila o uporabi.

- IP je v svojih odločbah že večkrat izpostavil določbe Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot-1), v skladu s katerimi blaga ni dovoljeno dati na slovenski trg, ne da bi imelo slovenska navodila za sestavo in uporabo, s katerimi se morajo seznaniti vsi, ki to blago uporabljajo oziroma z njim ravnajo.[2] Tako je v 11. členu ZVPot-1 določeno, da mora podjetje glede na svojo vlogo v pogodbeni verigi za blago, ki je namenjeno prodaji potrošnikom, zagotoviti označbe, certifikat, izjavo o skladnosti, garancijski list, navodilo za sestavo in uporabo oziroma druge spremne dokumente, če je s tem ali drugim predpisom tako določeno. Obveznost proizvajalca je nadalje določena v 95. členu ZVPot-1, ki prav tako nalaga dolžnost priložiti navodila. Kršitev omenjenih določb predstavlja prekršek (7. in 33. točka 240. člena ZVPot-1). Glede na navedeno navodila kot taka, nikakor ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Ravno nasprotno, navodila so zakonsko zahtevana in pripravljena za to, da se z njimi lahko seznani vsakdo, še posebej pa uporabniki tega blaga, zato že po naravi stvari ne izpolnjujejo pogoja »skrivnosti, ki ni splošno znana«.

- Pod 6. točko TEHNIČNE ZAHTEVE Razpisne dokumentacije je organ kot naročnik med drugim od ponudnikov kot dokazilo zahteval tudi »Dokazila o ustreznosti opreme s tehničnim opisom (prospekti strojne in programske opreme)«. In tudi na ta dokument se je stranski udeleženec skliceval v posameznih svojih navedbah, ki predstavljajo dopolnitev njegove ponudbe, torej v odgovoru Predložitev manjkajočih dokazil z dne 8. 1. 2025 (npr. točka 1.f).

- Iz sklenjene pogodbe med organom in stranskim udeležencem z dne 7. 2. 202 (ki je tudi javno dostopna) med drugim izhaja, da se prevzem naprav opravi s prevzemnim zapisnikom, ki ga na podlagi pravilno izročenih ter količinsko in kakovostno ustreznih naprav in listin (tehnična dokumentacija in navodila za uporabo). Izhaja pa tudi, da se organ kot naročnik obvezuje, da bo pri uporabi naprav upošteval navodila izvajalca in proizvajalca naprav (navodila za uporabo, ki jih prejme od izvajalca).[3] Navedeno dodatno potrjuje ugotovitve IP, da navodila za uporabo tudi s tega vidika ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, saj se z navodili in uporabo teh naprav seznanijo vsi, ki jih uporabljajo, in to ne samo pri organu kot naročniku.

(20) IP nadalje glede dokumenta …_Universal_Print_Driver_UPD_Datasheet_3.pdf ugotavlja:

- Gre za dokument na štirih straneh, ki se nanaša na univerzalni tiskalniški gonilnik stranskega udeleženca ter obsega na kratko podatke o napravi, njenih ključnih značilnosti, poteku dela in tehničnih specifikacijah (operacijskih sistemih, ki jih podpira).

- Stranski udeleženec je v priglasitvi stranske udeležbe ta dokument označil kot poslovno skrivnost, ker po njegovih navedbah vsebuje podatke o namestitvah, ki niso javne zaradi preprečevanja zlorab in kopiranja. IP ocenjuje, da gre za zelo splošne podatke o napravi, ki ne potrjujejo navedb stranskega udeleženca o razlogih, iz katerih šteje ta dokument kot poslovno skrivnost. IP namreč ugotavlja, da obsegajo dokumenti bizhub C301i Datasheet.pdf, bizhub C551i Datasheet.pdf in bizhub C3321i Datasheet.pdf, ki pa jih stranski udeleženec ni opredelil kot poslovno skrivnost, več specifičnih podatkov o tiskalnikih, in ti so na spletnih straneh stranskega udeleženca tudi javno dostopni.[4]

- Po oceni IP predstavlja tudi ta dokument dokazilo, zahtevano z Razpisno dokumentacijo, pri čemer se IP v izogib ponavljanju sklicuje na svoje predhodne navedbe. Poleg tega se je stranski udeleženec skliceval tudi na ta dokument v posameznih svojih navedbah, ki predstavljajo dopolnitev njegove ponudbe, torej v odgovoru Predložitev manjkajočih dokazil z dne 8. 1. 2025 (npr. točka 1).

(21) Glede dokumenta stranskega udeleženca Predložitev manjkajočih dokazil z dne 8. 1. 2025 IP ugotavlja:

- Predstavlja dopis, s katerim je stranski udeleženec na poziv organa kot naročnika dopolnil svojo ponudbo. Gre za pojasnila, v katerih se stranski udeleženec sklicuje tudi na druge dokumente, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja organa, med drugim tudi na dokumente Fleet RMM_Ver.1.5_User’sGuide_EN_4343-PS717-05, SecurityTechnicalSupportPaper_EN_ver.1.4., ECO deklaracija, …_Universal_Print_Driver_UPD_Datasheet_3.pdf ter varnostne liste, torej na dokumente, dostop do katerih je prav tako predmet presoje IP v obravnavanem primeru. Načeloma bi se takšen dopis stranskega udeleženca kot družbe, ki nastopa na konkurenčnem trgu, lahko štel kot poslovna skrivnost, razen v delu podatkov, ki so javni (npr. navodil za uporabo).

- Iz tega dokumenta med drugim izhajajo tudi odgovori glede recikliranja potrošnega materiala (točka 4.b), pa tudi drugih zahtev Uredbe (točki 4.d in 4.e).

- Organ kot naročnik si je v točki 3.2. pridržal pravico, da kot naročnik v okviru zakonskih določb od ponudnika zahteva dopolnitve, popravke ali spremembe, pojasnila, dodatna (stvarna) dokazila, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti, če bodo ali se bodo zdele informacije ali dokumentacija, ki jo mora predložiti ponudnik, nepopolne ali napačne oziroma če bodo posamezni dokumenti manjkali. Ob tem je določil tudi, da predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ni predložil manjkajočega dokumenta ali ni dopolnil, popravil ali pojasnil ustrezne informacije ali dokumentacije, je moral naročnik gospodarski subjekt izključiti, razen v primeru popravkov ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba.

(22) V zvezi z dokumentom SecurityTechnicalSupportPaper_EN_ver.1.4. (maj 2024) IP ugotavlja:

- Dokument predstavlja poročilo o osnovnih varnostnih smernicah in tehnični podpori. Dokument med drugim obsega na 11 straneh splošne podatke o pregledu sistema Fleet RMM, varnosti komunikacije, nadzoru dostopa, upravljanju podatkov, digitalnem podpisu, …

- Načeloma bi lahko tudi ta dokument opredelili kot poslovno skrivnost stranskega udeleženca, ki jo je stranski udeleženec po oceni IP sicer zelo pavšalno utemeljil. Po oceni IP pa sicer obsega tudi določene podatke, ki so navedeni že v dokumentu Fleet RMM_Ver.1.5_User’sGuide_EN_4343-PS717-05, torej v priročniku o uporabi.

- Tudi to poročilo je bilo organu kot naročniku predloženo z odgovorom stranskega udeleženca Predložitev manjkajočih dokazil z dne 8. 1. 2025 in na ta dokument se stranski udeleženec v tem odgovoru tudi sklicuje pri svojih posameznih navedbah.

(23) Na podlagi navedenega ter vpogleda v Razpisno dokumentacijo zadevnega javnega razpisa in zadevne dokumente IP zaključuje, da so posamezni zadevni dokumenti, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe, javni oziroma so javni na podlagi določbe tretjega odstavka 2. člena ZPosS z vidike porabe javnih sredstev in tudi z vidika okoljskih podatkov, ne glede na to, da posamezni dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca, kot navedeno predhodno. V skladu s to določbo se namreč za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Ob tem IP pripominja, da 35. člen ZJN-3 v obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj se zahteva in pritožba prosilca nanašata na dokumente, ki so bili pridobljeni v postopku naročila male vrednosti, za katero se posamezne določbe ZJN-3 ne uporabljajo, kot to izhaja iz drugega odstavka 21. člena ZJN-3. Ne glede na to pa so predmet tega pritožbenega postopka dokumenti, vezani na postopek javnega naročanja, zato je presoja IP osredotočena na to, ali so zahtevani podatki javni na podlagi določb ZDIJZ.

(24) Ker gre v obravnavanem primeru gre za podatke ponudnika, kateri je nato sklenil pogodbo z organom kot pravno osebo javnega prava, torej porabnikom javnih sredstev, je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s to določbo se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[5] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[6] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s "porabo javnih sredstev" niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. IP je v svojih odločbah že velikokrat zapisal, to pa je potrdila tudi sodna praksa, da javni del ponudbe nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za dokumentacijo izbranega ponudnika, ima javnost preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico preverjanja izpolnjevanja zahtev organa kot naročnika pri ponudbi stranskega udeleženca v postopku zadevnega javnega naročila. Gre torej za dokumente, ki jih je moral stranski udeleženec priložiti svoji ponudbi, da je ta izpolnjevala zahteve naročnika, bila kot taka dopustna, na njeni podlagi pa je organ kot naročnik nato tudi sklenil Pogodbo o najemu novih in nerabljenih multifunkcijskih naprav za tiskanje, kopiranje in skeniranje za obdobje 36 mesecev in upravljanje obstoječih tiskalnikov v lasti naročnika št. 4102-485/2024-42 (v nadaljevanju: Pogodba)[7].

(25) V zvezi z izpolnjevanjem zahtev organa kot naročnika v zadevnem javnem naročilu in zadevno dokumentacijo IP izpostavlja naslednje:

- Organ kot naročnik je že pri točki 1.3. PREDMET NAROČILA IN OSNOVNI PODATKI O JAVNEM NAROČILU določil, citirano: »Predmet javnega naročanja je okoljsko manj obremenjujoče blago. Pri oddaji javnega naročila se upoštevajo temeljne okoljske zahteve, kot so opredeljene z Uredbo o zelenem javnem naročanju.«

- V točki 2. PONUDBA je organ kot naročnik med drugim določil, citirano:

»Ponudbena dokumentacija mora biti podana na obrazcih iz prilog dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika, podpisana od osebe ali oseb, ki imajo pravico zastopanja ponudnika vsaj v obsegu, ki zadošča namenu ponudbe.«.

- Točka 2.2. DOPUSTNOST PONUDBE je določala, citirano:

»Dopustna bo tista ponudba, ki jo bo predložil ponudnik za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Ponudnik mora pri pripravi ponudbe in izpolnjevanju obrazcev upoštevati navodila ponudnikom v celoti.«.

- 2.3. LISTINE V PONUDBI, citirano: »Starost dokumentov ne sme presegati roka, kot ga določajo posamezne določbe te dokumentacije. V tistih primerih, kjer starost dokumentov ni določena, morajo le-ti izkazovati pravno relevantno stanje ponudnika na dan, določen za predložitev ponudb«.

(26) Kot že navedeno predhodno, pa je treba v obravnavanem primeru po ugotovitvah IP upoštevati tudi določbo 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki je posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ kot absolutna Določilom Aarhuške konvencije sledi tudi Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-2), ki med temeljnimi načeli določa načelo sodelovanja in načelo javnosti. ZVO-2 v prvem odstavku 160. člena določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določajo ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-2 torej napotuje na ZDIJZ in Aarhuško konvencijo. Drugi odstavek tega člena primeroma našteva, kaj vse se šteje za okoljski podatek, v tretjem odstavku istega člena pa je določeno, da so ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, javni. ZVO-2 zelo široko določa, kaj je okoljski podatek v 16. točki 3. člena, saj okoljski podatek definira kot katerokoli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. Prav tako pa široko definira okoljske informacije v 2. členu tudi Aarhuška konvencija.

(27) IP ugotavlja, da posamezni dokumenti (varnostni listi, ECO deklaracije) nedvomno obsegajo podatke, ki predstavljajo tudi okoljske podatke, ki jih je IP izpostavil že predhodno, zato jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno. IP ob tem izpostavlja določbo drugega odstavka 160. člena ZVO-2, v skladu s katero je okoljski podatek zlasti podatek o emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo, pri čemer je:

- emisija po 4.3 točki 3. člena ZVO-2 med drugim neposredno ali posredno izpuščanje ali oddajanje snovi v tekočem, plinastem ali trdnem stanju ali energije (hrup, vibracije, sevanje, toplota in svetloba); - odpadek po 7. točki 3. člena ZVO-2 vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči, s da je po točki 7.1  kot nevarni odpadek opredeljen odpadek, ki ima eno ali več lastnosti, zaradi katerih so odpadki nevarni;

- nevarna snov po 12.1 točki 3. člena ZVO-2 snov ali zmes, ki ustreza kriterijem za fizikalne nevarnosti, nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, opredeljenih v predpisu EU, ki določa razvrščanje, označevanje in pakiranje snovi ter zmesi.

(28) Poleg tega, da so zahtevani podatki absolutno javni po 1. in 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa IP k temu dodaja, da je po Pogodbi sestavni del te pogodbe, poleg razpisne dokumentacije, tudi izvajalčeva ponudbena dokumentacija (20. člen), torej zadevni dokumenti. Kot že navedeno je Pogodba sicer javno dostopna.[8]

(29) IP pa poudarja še, da gre v obravnavanem primeru sicer za naročilo male vrednosti, vendar pa ZJN-3 v drugem odstavku 21. člena tudi za ta naročila določa, da veljajo zanje naslednja splošna načela ZJN-3:

- načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, v skladu s katerim mora naročnik izvesti javno naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev (4. člen ZJN-3);

- načelo transparentnosti javnega naročanja, na podlagi katerega mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, postopki javnega naročanja po tem zakonu pa so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami obvestil glede javnih naročil na portalu javnih naročil ali na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije (6. člen ZJN-3).

(30) Ne glede na odločitev IP v zvezi z zadevnimi dokumenti pa IP glede navedb stranskega udeleženca o obstoju poslovne skrivnosti pri teh dokumentih pripominja, da se stranski udeleženec do posameznih sklopov podatkov, za katere je zatrjeval poslovno skrivnost po 2. členu ZPosS, ni v ničemer konkretno opredelil, pa bi se moral, saj je utemeljitev poslovne skrivnosti primarno na tistem, ki jo zatrjuje (tako tudi sodna praksa). Navedbe stranskega udeleženca so v obravnavanem primeru po oceni IP zelo pavšalne in kot take torej ne zadostujejo za zapolnitev pojma poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS.

(31) Ob vsem navedenem pa IP poudarja, da se morajo poslovni subjekti zasebnega prava zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejeni. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

(32) Ker IP ugotavlja, da posamezni dokumenti obsegajo osebne podatke, se v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema varstva osebnih podatkov

(33) IP ugotavlja, v skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[9], da so podatki o imenu, priimku, podpisu, telefonski številki, številki faksa in naslovu e-pošte osebni podatki posamezne fizične osebe.

(34) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. V drugem odstavku 6. člena pa Splošna uredba o varstvu podatkov določa, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. 

(35) Upoštevaje navedene določbe IP ugotavlja, da:

- Zakonito podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov javnih uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ. Ker so na dveh referenčnih potrdilih podatki javnih uslužbencev kot kontaktnih oseb, pa tudi kot podpisnika dokumenta, gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in za podatke o porabi javnih sredstev. Zakonsko podlago za posredovanje podatkov o imenu, priimku in podpisu javnih uslužbencev na Potrdilu o opravljenem referenčnem delu Univerze v Mariboru z dne 10. 5. 2024 in Referenčnem potrdilu v postopku javnega naročila z oznako SKU-VZ-35-033/24-S z dne 30. 10. 2024 javnosti tako predstavlja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

- Niso varovani osebni podatki o imenu in priimku oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Podatki o imenu in priimku zakonitih zastopnikov so torej javni, prav tako podpisi v svojstvu tega zastopanja.

- Ni pravne podlage za razkritje podatkov o telefonski številki, številki faksa in naslovu e-pošte posamezne fizične osebe na Referenčnem potrdilu v postopku javnega naročila z oznako SKU-VZ-35-033/24-S z dne 30. 10. 2024. Ti podatki niso prosto dostopni, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor.[10] Po 92. členu ZVOP-2 lahko namreč osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače (javni kontaktni podatki). Za razkritje kontaktnih podatkov javnih uslužbencev, katerih delovne naloge niso neposredno povezane z zagotavljanjem splošnih informacij ali na drugačen način njihovo delo ni potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, torej ni zakonske podlage.

(36) Drugih izjem od dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjevala pa jih nista niti organ niti stranski udeleženec.

Delni dostop

(37) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (19. člen), do zahtevanih podatkov mogoč, zato je odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Način seznanitve

(38) Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ. Iz zahteve prosilca izhaja, da je navedel, da želi zahtevane podatke dobiti v obliki optičnih odčitkov dokumentov na elektronski naslov oziroma podredno prenosni zunanji pomnilnik, torej gre za posredovanje dokumenta v elektronski obliki.

(39) IP ugotavlja, da iz 5. člena ZDIJZ izhaja pravica prosilca, da izbere način seznanitve z zahtevanimi informacijami, pri čemer loči med vpogledom, prepisom, fotokopijo ali elektronskim zapisom, torej med dokumentom v fizični in elektronski obliki. IP v zvezi s to določbo tako pojasnjuje, da pomeni »elektronski zapis« iz 5. člena ZDIJZ tako posredovanje po elektronski pošti, kot tudi na različnih elektronskih nosilcih (CD, USB ključek…), od organa pa je nato odvisno, v kateri od teh oblik lahko zagotovi prosilcu dostop.

Sklepno

(40) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca ugodil v delu, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil in odločil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca v delu zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varstva osebnih podatkov in ne poslovnih skrivnosti), kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(41) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

(42) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] https://www.....com/about/csr/environment/communication/msds-us/msds_toner.html

[2] Npr. odločba IP št. 090-300/2024 z dne 8. 10. 2024.

[3]  https://www.enarocanje.si/#/pregled-pogodb/301922

[4] Npr. https://bt.....in/wp-content/themes/BIN/assets/images/products/Office-Monochrome-PrintSystem/bizhub_Mono_C751i/bizhub_C651i_C551i_Datasheet.pdf

[5] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[6] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[7] https://ejn.gov.si/ponudba/pages/aktualno/aktualno_jnc_podrobno.xhtml?zadevaId=50144

[8] https://ejn.gov.si/ponudba/pages/aktualno/aktualno_jnc_podrobno.xhtml?zadevaId=50144

[9] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[10] Npr. odločbe IP št. 090-59/2009 in 090-179/2010, 090-51/2021 in št. 090-179/2023 ter mnenja IP št. 0712-1/2011/3059, št. 0712-1/2019/485, št. 07121-1/2021/1092, št. 07121-1/2021/1911, št. 07121-1/2022/1460 in št. 07121-1/2023/244 ter Smernice IP Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih.