prosilec - Mestna občina Maribor

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi izjeme varstva poslovne skrivnosti in izjeme osebnih podatkov zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju morebitnih pogodb o oddaji/najemu/služnosti/stavbni pravici zemljišča, ki ga občina oddaja za potrebe bazne postaje mobilnega omrežja (npr. Telekom, Telemach, A1, T-2, ipd.), in sicer od leta 2014 dalje. IP je ugotovil, da gre pri  navedenih pogodbah za razpolaganje s stvarnim premoženjem občine in tako za podatke, ki ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost, saj jih je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-8/2025/8          

Datum: 3. 3. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 12. 2024, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Mestna uprava, Ulica Heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 0902-39/2024-9 z dne 16. 12. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 20. 12. 2024 se delno ugodi. Odločba Mestne občine Maribor, Mestna uprava, št. 0902-39/2024-9 z dne 16. 12. 2024, se delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronskem zapisu ali obliki fotokopij posredovati:

-       Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti za izgradnjo radijske bazne postaje mobilnega javnega radijskega omrežja, št. 47800-179/2017-1 z dne 5. 9. 2017, pri čemer je dolžan prekriti v uvodu in zadnji strani strokovni naziv župana, v 11. členu ime in priimek cenilca ter v 18. členu ime in priimek skrbnika pogodbe na strani služnostnega upravičenca,

-       Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti za izgradnjo komunikacijskega objekta (Ljudski vrt) z dne 29. 11. 2018, pri čemer je dolžan prekriti v uvodu in na zadnji strani strokovni naziv in delovno mesto služnostnega upravičenca, v 19. členu ime in priimek skrbnika pogodbe na strani upravljavca ter na zadnji strani strokovni naziv župana in predsednika Zveze mariborskih športnih društev Branik ter

-       Pogodbo o ustanovitvi služnosti št. 89198 z dne 6. 11. 2023, pri čemer je dolžan prekriti v uvodu in na zadnji strani delovno mesto upravičenca.

2.     V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 7. 11. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje morebitnih pogodb o oddaji/najemu/služnosti/stavbni pravici zemljišča, ki ga občina oddaja za potrebe bazne postaje mobilnega omrežja (npr. Telekom, Telemach, A1, T-2, ipd.), in sicer od leta 2014 dalje. Zahtevno dokumentacijo je želel prejeti v obliki fotokopij ali elektronskega zapisa.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 0902-39/2024-9 z dne 16. 12. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov in izjeme poslovne skrivnosti v celoti zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije. V obrazložitvi slednje je povzel določbe ZDIJZ ter ugotovil, da razpolaga z zahtevano dokumentacijo, pri čemer je naslednjo dokumentacijo dostavil tudi IP, in sicer:

- Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti za izgradnjo radijske bazne postaje mobilnega javnega radijskega omrežja, št. 47800-179/2017-1 z dne 5. 9. 2017, brez prilog,

- Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti za izgradnjo komunikacijskega objekta (Ljudski vrt) z dne 29. 11. 2018 ter

- Pogodbo o ustanovitvi služnosti št. 89198 z dne 6. 11. 2023.

Upoštevaje 15. člen ZDIJZ in 44. člen ZUP je organ k priglasitvi stranske udeležbe pozval služnostna  upravičenca zgoraj navedenih pogodb. Oba služnostna upravičenca sta priglasila stransko udeležbo. Stranski udeleženec Telemach Slovenija d.o.o., Brnčičeva ulica 49A, 1231 Ljubljana – Črnuče je sporočil, da pogodba z dne 5. 9. 2017 predstavlja izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in priglasitvi priložil interni Pravilnik o določanju in varovanju poslovne skrivnosti. Prav tako je stranski udeleženec Telekom Slovenije d.d. sporočil, da predstavljajo dokumenti z dne 29. 11. 2018 ter z dne 6. 11. 2023 njegovo poslovno skrivnost ter da dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe se je organ opredelil do posameznih dokumentov z vidika varstva osebnih podatkov in vidika obstoja poslovne skrivnosti.

(3) Zoper navedeno odločitev organa je prosilec dne 20. 12. 2024 vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter dodal, da je v obravnavanem primeru za razkritje zahtevanih informacij podan prevladujoč javni interes.

(4) Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo nadomestil, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje

(5) IP je pregledu spisovne dokumentacije ugotovil, da v obravnavanem primeru organ prve stopnje ni posredoval pritožbe prosilca v seznanitev in morebitno opredelitev stranskima udeležencema, zato je to na podlagi četrtega ostavka 246. člena ZUP storil IP. V postavljenem roku je IP prejel odgovora obeh stranskih udeležencev. Slednja vztrajata, da zahtevane pogodbe vsebujejo podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, Telekom Slovenije d.d. pa tudi, da vsebujejo varovane osebne podatke.

(6) Prav tako je IP ugotovil, da organ z zahtevo prosilca ni seznanil Zveze mariborskih športnih društev Branik, Mladinska ulica 29, 2000 Maribor (v nadaljevanju ZMŠD Branik), lastnice nepremičnine, na kateri se dovoli ustanovitev stvarne služnosti in v Pogodbi o ustanovitvi stvarne služnosti za izgradnjo komunikacijskega objekta (Ljudski vrt) z dne 29. 11. 2018 nastopa v vlogi pogodbene stranke. Odgovor ZMŠD Branik je IP prejel dne 17. 2. 2025. V njem navaja, da zahtevana pogodba vsebuje podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter da vsebina pogodbe ureja specifične pravne in finančne dogovore, ki se izključno nanašajo na pogodbeni odnos, zato nasprotuje razkritju celotne pogodbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(7) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ ter z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je posredoval IP. Pojem informacije javnega značaja je torej v obravnavanem primeru izpolnjen.

(9) Sporno v obravnavanem primeru je vprašanje, ali so zgoraj navedene pogodbe o ustanovitvi služnosti prosto dostopne informacije javnega značaja.

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(10) IP izpostavlja, da se morajo  pravne osebe zasebnega prava zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejene. Tako stališče je zavzelo Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbo z javnim sektorjem, oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

(11) Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljevanju ZPosS), ki so začele veljati 20. 4. 2019. IP tako v okviru presoje poslovne skrivnosti pri dokumentih, ki so nastali pred uveljavitvijo ZPosS, upošteva določbe 39. in 40. člena ZGD-1, pri dokumentih, nastalih po uveljavitvi ZPosS, pa določbe ZPosS. Upoštevaje navedeno se IP v nadaljevanju opredeljuje do posameznih zahtevanih dokumentov.

·         Pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti za izgradnjo radijske bazne postaje mobilnega javnega radijskega omrežja, št. 47800-179/2017-1 z dne 5. 9. 2017 in Pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti za izgradnjo komunikacijskega objekta (Ljudski vrt) z dne 29. 11. 2018.

(12) IP ugotavlja, da sta bili citirani pogodbi sklenjeni, ko ZPosS še ni bil sprejet, zaradi česar je treba izjemo presojati v skladu z določbami ZGD-1, ki so vsebovale takrat veljavne člene glede varstva poslovne skrivnosti. ZGD-1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost, medtem, ko se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1).

(13) Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. S pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1 mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Pri subjektivnem kriteriju torej družba sama, s splošnim ali posamičnim aktom, odredbo ipd. označi določen podatek za zaupen, ne glede na to, kakšnega pomena je za njeno konkurenčno prednost (lahko gre tudi za manj pomemben podatek), kakšna oziroma ali sploh kakšna škoda bi z razkritjem nastala ipd. Odločitev o tem, ali se bo določen podatek štel za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, je torej v celoti prepuščena družbi.

(14) Če pa podatki niso označeni kot poslovna skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, pa lahko uživajo tovrstno zaupnost le ob predpostavkah iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti. Pri tem kriteriju torej ni treba, da je podatek opredeljen kot poslovna skrivnost s kakšnim aktom ali kot tak izrecno označen, mora pa biti očitno, da bi z razkritjem nepooblaščeni osebi nastala škoda, ki pa mora biti občutna (torej ne kakršnakoli). Za odločitev o tem, ali se bo določen podatek štel za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, je torej odločilna vsebina podatka oziroma očitne hude posledice njegovega razkritja.

(15) V zvezi s Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti za izgradnjo radijske bazne postaje mobilnega javnega radijskega omrežja, št. 47800-179/2017-1 z dne 5. 9. 2017 je stranski udeleženec Telemach Slovenija d.o.o. v postopku na prvi stopnji navajal, da citirana pogodba predstavlja izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter da je predmetno pogodbo določil kot poslovno skrivnost s Pravilnikom o določanju in varovanju poslovne skrivnosti z dne 29. 6. 2021. Enako stališče je stranski udeleženec zatrjeval tudi v pritožbenem postopku, pri čemer se je v zvezi s predmetno pogodbo dodatno opredelil do izpolnjevanja pogojev za obstoj poslovne skrivnosti iz 2. člena ZPosS.

(16) IP je Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti za izgradnjo radijske bazne postaje mobilnega javnega radijskega omrežja, št. 47800-179/2017-1 z dne 5. 9. 2017 presojal z vidika določb ZGD-1, ki so veljale v času nastanka pogodbe in ne določb ZPosS. Stranski udeleženec je namreč v pritožbenem postopku izkazoval obstoj poslovne skrivnosti skladno z določili ZPosS, ki pa se, kot že zgoraj pojasnjeno, ne uporabljajo za dokumente, ki so nastali pred njegovim sprejetjem. IP ugotavlja, da subjektivni kriterij po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 glede predmetne pogodbe ni izpolnjen. Pogodba namreč ne vsebuje določil o poslovni skrivnosti, prav tako pa IP ne more slediti navedbi stranskega udeleženca, da citirana pogodba, skladno s Pravilnikom o določanju in varovanju poslovne skrivnosti z dne 29. 6. 2021, predstavlja poslovno skrivnost. IP izpostavlja, da je bil citirani pravilnik sprejet leta 2021 in v času sklenitve presojane pogodbe leta 2017 sploh ni obstajal. V zvezi z navedenim IP poudarja, da odredba za določitev poslovne skrivnosti ne sme veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena v trenutku nastanke pogodbe, tj. v letu 2017 in ne morebiti v letu 2021, ko je organ sprejel navedeni pravilnik.

(17) Ker je IP ugotovil, da subjektivni kriterij ni podan, je preveril, ali je podan objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti. Za obstoj poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 morata biti namreč izpolnjeni dve merili: da je potreba po varstvu očitna in da bi z razkritjem nastala občutna škoda. Potreba po varstvu mora biti očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini, hkrati pa to tudi pomeni, da gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina nekega dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam. Stranski udeleženec je navedel, da pogodba ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, predvsem iz razloga, ker se podatki nanašajo na konkreten pravni posel, pri čemer ima pogodba glede na svojo vsebino tržno vrednost, saj bi razkritje podatkov lahko potencialno škodovalo njegovim poslovnim in finančnim interesom ter posledično tudi njegovi konkurenčni spodobnosti. Navedbam stranskega udeleženca IP ne sledi v celoti, in sicer ugotavlja, da je objektivni kriterij poslovne skrivnosti podan glede dela pogodbe, ki se nanaša na plačilo nadomestila za dogovorjeno pravico stvarne služnosti in na opis bazne postaje, medtem, ko so druga določila pogodbe splošne narave (npr. zemljiško knjižno dovolilo za vknjižbo služnostne pravice, določila Zakona o elektronskih komunikacijah, določila o obveznostih in pravicah pogodbenih strank, določila o reševanju morebitnih sporov itd.) in ne gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, niti tega ni konkretno izkazal stranski udeleženec. Po ustaljeni praksi IP in Upravnega sodišča RS je namreč dokazno breme za izpolnjenost objektivnega kriterija na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.   

(18) v zvezi s Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti za izgradnjo komunikacijskega objekta (Ljudski vrt) z dne 29. 11. 2018 je stranski udeleženec Telekom d.d. v postopku na prvi stopnji navajal, da je zahtevani dokument njegova poslovna skrivnost, razen v delu v katerem vsebuje podatke, ki so javno objavljeni v skladu z 10a. členom ZDIJZ. Vsi ostali podatki so v skladu s pogodbo zaupne informacije in poslovna skrivnost, pri čemer dokument vsebuje tudi podatke, ki predstavljajo osebne podatke. Enako stališče je stranski udeleženec zatrjeval tudi v pritožbenem postopku, pri čemer je navedel, da je bila pogodba sklenjena v sklopu in za potrebe izvajanja njegove osnovne dejavnosti, zagotavljanja elektronskih komunikacij, ki jo izvaja komercialno in kot svojo glavno dejavnost na trgu. Dodal je, da pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih storitev z drugimi operaterji tekmuje pri prodaji svojih storitev, kjer pri mobilnih elektronskih komunikacijskih storitvah pomemben del konkurenčne prednosti oziroma ponudbe tudi njegovo omrežje, zato bi razkritje podatkov in pogojev iz pogodbe škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju. Citirano pogodbo smatra za poslovno skrivnost na podlagi 18. člena le-te ter na podlagi Pravilnika o poslovni skrivnosti z dne 21. 2. 2023. Da predmetna pogodba predstavlja poslovno skrivnost, zatrjuje tudi stranski udeleženec ZMŠD Branik, in sicer navaja, da je bila pogodba že ob sklenitvi označena kot poslovna skrivnost, njeno razkritje pa bi lahko pomenilo kršitev dogovorjenih pogojev z drugo pogodbeno stranko. Če bi kljub temu prišlo do delnega razkritja, pa zahteva zakritje vseh podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost, v skladu z določili pogodbe in veljavno zakonodajo. IP je vpogledal v navedeno pogodbo in ugotovil, da prvi odstavek 18. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki in dokumentacija, ki se nanašajo na predmet pogodbe, zato pooblaščene osebe in drugi delavci, ki imajo dostop do njih, v nobenem primeru ne smejo brez izrecnega dovoljenja pooblaščene osebe o tej dokumentaciji seznanjati ali obveščati drugih oseb, razen oseb, ki morajo biti z njo seznanjene po službeni dolžnosti, ali oseb, ki so za to pooblaščene s predpisi. Omenjeni člen nadalje določa, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (tretji odstavek) in da sta lastnika nepremičnin in upravljavec nepremičnin seznanjeni, da je služnostni upravičenec zavezanec po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in da so lahko pogodba ali njeni sestavni deli predmet objave oziroma razkritja (peti odstavek). IP tako ugotavlja, da navedeno ustreza zakonski določbi po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 in je za predmetno pogodbo podan subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti. Iz navedenega razloga IP za te podatke ni preverjal še obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju.

·         Pogodba o ustanovitvi služnosti št. 89198 z dne 6. 11. 2023

(19) IP ugotavlja, da je presojana pogodba nastala po uveljavitvi ZPosS, zato je pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS. Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Skladno s tretjim odstavkom citiranega člena se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

(20) Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu Predloga Zakona o poslovni skrivnosti (javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora), poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Upoštevaje navedeno je IP presojal zahtevane informacije z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost.

(21) V zvezi s Pogodbo o ustanovitvi služnosti št. 89198 z dne 6. 11. 2023 je stranski udeleženec Telekom d.d. v postopku na prvi stopnji navajal, da je zahtevani dokument njegova poslovna skrivnost, razen v delu v katerem vsebuje podatke, ki so javno objavljeni v skladu z 10a. členom ZDIJZ. Vsi ostali podatki so v skladu s pogodbo zaupne informacije in poslovna skrivnost, pri čemer dokument vsebuje tudi podatke, ki predstavljajo osebne podatke. Enako stališče je stranski udeleženec zatrjeval tudi v pritožbenem postopku, pri čemer je navedel, da je bila pogodba sklenjena v sklopu in za potrebe izvajanja njegove osnovne dejavnosti zagotavljanja elektronskih komunikacij, ki jo izvaja komercialno in kot svojo glavno dejavnost na trgu. Dodal je, da pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih storitev z drugimi operaterji tekmuje pri prodaji svojih storitev, kjer pri mobilnih elektronskih komunikacijskih storitvah pomemben del konkurenčne prednosti oziroma ponudbe tudi njegovo omrežje, zato bi razkritje podatkov in pogojev iz pogodbe škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju. Citirano pogodbo smatra za poslovno skrivnost na podlagi 14. člena le-te ter na podlagi Pravilnika o poslovni skrivnosti z dne 21. 2. 2023.

(22) IP ugotavlja, da je imetnik poslovne skrivnosti, tj. stranski udeleženec, v danih okoliščinah razumno ukrepal, da Pogodbo o ustanovitvi služnosti št. 89198 z dne 6. 11. 2023 ohrani kot skrivnost. Slednji je namreč v Pravilniku o poslovni skrivnosti z dne 21. 2. 2023 tovrstne dokumente opredelil kot poslovno skrivnost, določbo o poslovni skrivnosti pa je vnesel tudi v besedilo 14. člena pogodbe. Nadalje IP ugotavlja, da so določeni podatki splošne narave (npr. zemljiško knjižno dovolilo za vknjižbo služnostne pravice, določila Zakona o elektronskih komunikacijah, določila o obveznostih in pravicah pogodbenih strank, določila o reševanju morebitnih sporov itd.), za katere ne moremo trditi, da predstavljajo skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Ravno nasprotno, s primerjavo zgoraj navedene pogodbe iz leta 2017 ter predmetno pogodbo je moč ugotoviti, da gre za podatke splošne narave, ki se pojavljajo v obeh pogodbah, in predstavljajo nekakšen tipski del pogodbe, ki med drugim tudi nima tržne vrednosti. Drugače pa velja za del pogodbe, ki se nanaša na denarno nadomestilo ter opis dejanj, ki jih bo izvedel služnostni upravičenec. V tem delu IP sledi navedbam stranskega udeleženca in ugotavlja, da gre za podatke, ki izpolnjujejo vse kriterije po 2. členu ZPosS.

Izjema od izjem po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ

(23) Ne glede na zgoraj navedeno pa IP izpostavlja, da je treba v obravnavanem primeru upoštevati še tretji odstavek 39. člena ZGD-1 in tretji odstavek 2. člena ZPosS, v skladu s katerim se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Navedena zakona napotujeta na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki so vselej javni. Ob tem IP pripominja, da ti določbi veljata tako v primeru subjektivnega kot objektivnega kriterija obstoja poslovne skrivnosti. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. IP je tako v nadaljevanju presojal, ali gre pri zahtevanih podatkih za podatke, ki so absolutno javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej podatke o porabi javnih sredstev.

(24) Organ je namreč porabnik javnih sredstev, zato na trgu ne nastopa brez omejitev, česar se morajo zavedati tudi poslovni subjekti, ki vstopajo v takšna obligacijska razmerja. IP ob tem poudarja, da je kot podatke o porabi javnih sredstev treba šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju pogodbe ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji ter kakšne finančne posledice ima to pogodbeno razmerje za proračun oziroma kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice iz njega izhajajo za organ.

(25) V obravnavanem primeru gre za pogodbe, s katerimi je organ, tj. lastnik nepremičnine, s pogodbo dovolil, da se v korist služnostnega upravičenca na določeni nepremičnini ustanovi stvarna služnost, ki daje služnostnemu upravičencu upravičenja, določena s posamezno pogodbo. IP pojasnjuje, da je lahko vsako ravnanje s stvarnim premoženjem, njegovo upravljanje (obremenjevanje s stvarnimi pravicami), skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah poraba javnih sredstev v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z navedenim IP izpostavlja sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020, ki se nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem organa lokalne samouprave. V zvezi s porabo javnih sredstev je tako sodišče v 26. točki zapisalo, citirano: »Pojem porabe javnih sredstev je treba razlagati ob upoštevanju namena ZDIJZ, ki je v zagotovitvi javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravic fizičnih in pravnih oseb, da si pridobijo informacije javnega značaja. V tem smislu torej za vsako ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti (nepremičnin in premičnin), kamor sodi njegovo upravljanje, torej skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno. Ob upoštevanju, da je ravnanje s stvarnim premoženjem javno, če zakon ne določa drugače ter da je treba v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev zagotavljati preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, je logično, da v zvezi s pojmom »poraba javnih sredstev« ni mogoče šteti le položaja, ko bi organ lokalne skupnosti zgolj trošil javna sredstva, ampak tudi položaj, v katerem izroči svojo nepremičnino drugi pogodbeni stranki v najem ali upravljanje.«. Nadalje pa je sodišče v 27. točki zapisalo tudi, citirano: »Glede na navedeno so lahko informacije javnega značaja v obravnavani zadevi ob upoštevanju 4. člena ZDIJZ vse informacije, ki so kakorkoli povezane z upravljanjem in dajanjem v najem navedene nepremičnine. Neločljiva medsebojna povezanost določb zahtevanih pogodb pa po naravi stvari, ob pravilnem upoštevanju varstva osebnih podatkov, po presoji sodišča narekuje razkritje njihove celotne vsebine. Le na ta način je namreč zadoščeno navedenima načeloma javnosti in preglednosti pri ravnanju s stvarnim premoženjem lokalne skupnosti.«. Iz navedb sodišča tako nedvomno izhaja, da je treba pri razpolaganju s stvarnim premoženjem občine izhajati iz načel preglednosti in javnosti, kar posledično pomeni, da so iz tega izhodišča zahtevane informacije v obravnavanem primeru prosto dostopne, razen varovanih osebnih podatkov.

(26) K argumentom, da presojane pogodbe predstavljajo absolutno javne podatke, se pridružuje tudi dejstvo, da je organ pri razpolaganju s premoženjem zavezan postopati po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSPDSLS-1), čigar določbe je med drugim povzelo tudi sodišče v zgoraj citirani sodbi. Po definiciji iz 3. člena ZSPDSLS-1 stvarno premoženje predstavljajo nepremičnine in premičnine. Ravnanje s stvarnim premoženjem pa pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje (obremenjevanje s stvarnimi pravicami) in najemanje tega premoženja. ZSPDSLS v 8. in 9. členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. Tako 8. člena določa, da se v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, medtem, ko 9. člen določa, da je ravnanje s stvarnim premoženjem javno, če zakon ne določa drugače, ki pa za obravnavani primer IP ni znan.

(27) IP dodaja, da skladno z a26a. členom ZDIJZ, ki določa, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, v obravnavani primer ni pritegnil upravljalca predmetnih pogodb z dne 5. 9. 2017 ter z dne 29. 11. 2018. Nadalje IP dodaja, da se ni opredelil do pritožbene navedbe prosilca, da je za razkritje zahtevanih informacij podan prevladujoč javni interes, saj gre v konkretnem primeru za podatke, ki so absolutno javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(28) Ne glede na ugotovitev, ali posamezne pogodbe predstavljajo poslovno skrivnost ali ne (delno ali v celoti), IP poudarja, da te predstavljajo podatke, ki so javni že na podlagi zakona, saj so povezani z razpolaganjem stvarnega premoženja organa in s tem predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1 in tretji odstavek 2. člena ZPosS v povezavi s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(29) IP po uradni dolžnosti ugotavlja še, da presojane pogodbe obsegajo določene osebne podatke, zato se opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(30) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošne uredba o varstvu podatkov) IP ugotavlja, da podatki o imenih, priimkih, okrajšave strokovnih in znanstvenih naslovov, o delovnih mestih posameznih fizičnih oseb predstavljajo osebne podatke.

(31) IP je tako preveril, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

(32) IP je tako ugotovil da:

- ime in priimek župana ter ime in priimek skrbnika pogodbe na strani organa niso varovani osebni podatki in jih je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca in porabo javnih sredstev. Enako velja za podpise teh oseb, ko nastopajo v predmetnih dokumentih v svojstvu navedenih položajev,

- niso varovani podatki o imenu, priimku, naslovu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Enako velja za podpise teh oseb, ko nastopajo v predmetnih dokumentih v svojstvu navedenih položajev,

- niso varovani podatki o imenu in priimku oseb, katerih osebni podatki sicer niso javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru, vendar je njihove osebne podatke dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ zaradi porabe javnih sredstev. Gre namreč za osebne podatke posameznikov, ki so v imenu služnostnega upravičenca sklenile pogodbo z organom. Enako velja za podpise teh oseb, ko nastopajo v predmetnih dokumentih v svojstvu navedenih položajev,

- ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o imenu, priimku in podpisu fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci oziroma predhodno navedene osebe, katerih javnost določajo zgoraj navedeni zakoni. Gre za podatke skrbnikov pogodb na strani upravljavca in na strani služnostnega upravičenca ter ime in priimek cenilca, ki ni vpisan v imenik sodnih cenilcev ter

- ni podane pravne podlage za razkritje okrajšav strokovnih in znanstvenih naslovov ter podatkov o delovnih mestih posameznikov.

Sklepno

(33) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato ji je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

(34) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(35) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke