prosilec - Mestna občina Maribor

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo in nepopolno ugotovil dejansko stanje s tem, ko do zahtevane dokumentacije prosilcu ni omogočil vsaj delnega dostopa. IP je namreč ugotovil, da je do določenih dokumentov delni dostop mogoč, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil posredovanje teh dokumentov.

ODLOČBA:

Številka: 090 – 274/2023/5

Datum: 7. 11. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….(v nadaljevanju prosilec) z dne 4. 9. 2023, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 0902-37/2023-2 z dne 28. 8. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca zoper odločbo Mestne občine Maribor št. 0902-37/2023-2 z dne 28. 08. 2023 se delno ugodi in se odločba v 1. točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati elektronske kopije naslednjih dokumentov:

-       Dokument št. 069-1/2023-16 z dne 1. 6. 2023, Možnost odziva delodajalca glede na ugotovljeno dejansko stanje, brez prilog, pri čemer mora prekriti imena in priimke vseh posameznikov v prvi alineji drugega odstavka na str. 2 (za besedilom z uslužbenkami…) ter celotno besedilo za besedilom »v relaciji na strokovno – tehnični..« do konca tega odstavka (ki je označen z *),

-       Dokument št. 069-1/2023-17 z dne 1. 6. 2023, pri čemer mora prekriti imena in priimke javnih uslužbencev v drugi in tretji vrstici prvega odstavka uradnega zaznamka,

-       Dokument št. 069-1/2023-17 z dne 7. 6. 2023, pri čemer mora prekriti imena in priimke javnih uslužbencev v drugi in tretji vrstici prvega odstavka uradnega zaznamka,

-       Dokument št. 069-1/2023-28 z dne 3. 7. 2023, elektronska komunikacija, in sicer naslednja elektronska sporočila:

o    Elektronsko sporočilo, poslano dne 29.6.2023 ob 4:10:16 PM,

o    Odgovor na elektronsko sporočilo, poslan dne 29.6.2023, 10:39 PM,

o    Odgovor na odgovor, poslan dne 3.7.2023, 10:16 AM,

o    Elektronsko sporočilo, poslano dne 3.7.2023, 10:19 AM,

o    Elektronsko sporočilo – odgovor, poslan dne 3. 7. 2023, 10:38 AM,

o    Elektronsko sporočilo, poslano dne 3. 7. 2023, 10:45 AM,

o    Odgovor na elektronsko sporočilo, poslan dne 3.7.2023, 10:49 AM,

o    Elektronsko sporočilo – zahtevek za knjiženje, poslan  dne 3. 7. 2023, 12:52,

pri čemer mora v vseh zgoraj navedenih elektronskih sporočilih prekriti vse elektronske naslove vseh pošiljateljev in prejemnikov (imena in priimki prejemnikov in pošiljateljev ter vsebina  sporočil se ne prekrijejo),

-       Dokument št. 069-1/2023- 29 z dne 3. 7. 2023, pri čemer mora prekriti:

o    datum rojstva javne uslužbenke in naslov njenega prebivališča v tretjem odstavku besedila na str. 1,

o    tretji odstavek besedila pod tč. I. A), na str. 2 (ki se prične z v zagovoru,..),

o    drugi odstavek besedila pod tč. I. B), na str. 3 (ki se prične z v zagovoru ste toozirno…),

o    besedilo, ki se prične z  Dne 8. 5….dalje v četrti vrstici pod tč. I. C) na str. 3 do konca točke I. C) na str. 4,

o    drugi odstavek pod tč. I. D) na str. 4,

o    prvi, drugi, tretji odstavek pod tč. I. E) na str. 5,

o    prvi, drugi in tretji odstavek na str. 6.,

o    podatek o naslovniku pod vročiti na str. 8.

2.     Glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka v posredovanih dokumentih dolžan prekriti, se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Povzetek postopka na prvi stopnji in pritožbene navedbe

1.     Prosilec je pri organu dne 4. 8. 2023 vložil zahtevo za posredovanje dokumentacije spisa št. 069-1/2023, v katerem sta tudi prošnji za premestitev dveh javnih uslužbenk.

2.     O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 0902-37/2023-2 z dne 28. 8. 2023 (dalje

izpodbijana odločba), s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Pri zavrnitvi se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Povzel je ureditev varstva osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov in ZVOP-2 ter navedel, da se osebni podatki lahko obdelujejo v obsegu in le takrat, kadar obstaja pravna podlaga iz prvega odstavka 6. člena in 9. člena Splošne uredbe. Dalje navaja, da za posredovanje osebnih podatkov v obravnavani zadevi ni našel zakonske podlage, pri čemer je hkrati ocenil, da delni dostop do dokumentacije ni mogoč, saj gre za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo varovani podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu. Prav tako bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilca in javnost. Zahtevani dokumenti, ki predstavljajo podlago za uvedbo delovnopravnih postopkov zoper javne uslužbence, vsebujejo podatke o tem, kdo je prijavitelj in zoper koga je bila podana prijava za nadlegovanje na delovnem mestu ter neprimerno obnašanje določenih javnih uslužbencev. Iz podrobnega opisa ravnanj in drugih okoliščin postopka so lastnosti javnih uslužbencev razkrite v takšne podrobnosti, da bi v primeru razkritja teh podatkov in imen in priimkov javnih uslužbencev (ki so načeloma javno dostopni podatki) prišlo do prekomernega posega v njihovo zasebnost. Besedila dotičnih dokumentov vsebujejo informacije o osebnih izpovedbah, mišljenju, čutenju oziroma o subjektivnem videnju in doživljanju v delovnopravnih postopkih obravnavanih dogodkov, ki jih je organ štel kot varovane osebne podatke. Organ dalje ocenjuje, da bi z razkritjem teh podatkov posegli v osebno integriteto in dostojanstvo oseb, ki so podale prijavo, kakor tudi vseh vpletenih oseb, ki so med postopkom podale izjave. Z razkritjem osebnih izpovedb, mišljenj, čutenj oziroma subjektivnih videnj, bi se porušilo zaupanje teh oseb do delodajalca, saj bi se z njihovimi izpovedbami lahko seznanil kdorkoli. Ustava v 35. členu zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic. Nadalje je skladno s 47. in 48. členom Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 delodajalec dolžan varovati dostojanstvo delavca pri delu, kakor tudi delavčeve osebne podatke. Iz ustavne odločbe o varovanju zasebnosti ter nadaljnjih določb ZDR-1 o varstvu dostojanstva delavca in osebnih podatkov v povezavi z relevantnimi odločbami ZDIJZ nikakor ni mogoče zaključiti, da bi bili kot informacija javnega značaja javno dostopni vsi prej navedeni podatki (osebne izpovedbe, mišljenja, čutenja oziroma subjektivna videnja posameznikov iz delovnopravnih postopkov). Če bi se vzpostavila takšna praksa, bi se organ kot delodajalec s tem izpostavil odškodninski ali drugi odgovornosti v zvezi z neupravičenim posredovanjem izrazito osebnih podatkov, kar pa zagotovo ni in ne more biti cilj in namen instituta dostopa do informacij javnega značaja. V kolikor bi se vzpostavila praksa, da je mogoče z uporabo ZDIJZ dostopati do izrazito osebnih izpovedb, bi navedeno negativno vplivalo tudi na vse bodoče postopke pri delodajalcih, saj zaposleni pri organu ne bi bili več pripravljeni izražati/zapisovati svojih videnj, mišljenj, čutenj, ker bi vedeli, da lahko do njih dostopa kdorkoli. S tem bi bili zaposleni pri organu v očeh javnosti in tretjih oseb dodatno stigmatizirani in sekundarno viktimizirani, saj bi bili izpostavljeni komentarjem, vrednostnim sodbam in razmišljanjem s strani tretjih, nepooblaščenih oseb, kar po prepričanju organa zagotovo ni namen dostopa do informacij javnega značaja. Zahtevano dokumentacijo je po oceni organa treba presojati tudi z vidika izjeme notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obravnavanem primeru gre namreč za vrsto dokumentov, ki so jih v predhodnem poskusu mirne rešitve spora pri organu uporabili za podlago nadaljnjih delovnopravnih postopkov zoper javne uslužbence. Kot je bilo že pojasnjeno, gre za koncentracijo večjega števila varovanih osebnih podatkov in za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa in ne morejo biti razkriti, saj bi se porušilo medsebojno razmerje med zaposlenimi in organom kot delodajalcem. Vsi zaposleni pri organu, ki bi skladno z 8. členom ZDR-1 domnevno uveljavljali kršitev prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu, so upravičeni zoper delodajalca/organ vložiti tudi tožbo. Škodni test tako razkriva, da bi razkritje teh dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oziroma pri dejavnosti organa, pri morebitnih pravnih postopkih, ki niso omejeni samo na delovnopravne postopke, v katerih bi se lahko znašel organ kot delodajalec. Organ ocenjuje, da bi z razkritjem teh dokumentov presegel pravno podlago informacij javnega značaja v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato je odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

(3) Zoper odločbo organa je prosilec pri organu dne 4. 9. 2023 vložil pritožbo. Navaja, da je organ zavrnil zahtevo za dostop do spisa, v katerem so navedeni podatki o morebitnem nadlegovanju na delovnem mestu in neprimernem obnašanju javnih uslužbencev. Prosilec je navedel, naj se osebni podatki prekrijejo, zato meni, da je celotna zavrnitev neutemeljena. Javnost ima pravico vedeti, če se pri organu dogajajo hude kršitve s strani zaposlenih. Ko gre za nadlegovanje nadrejenih, pa še toliko bolj. Zadeve se ne smejo pomesti pod preprogo, ker bi javni uslužbenci morali biti moralna avtoriteta in dober zgled.

(4) Pritožbo prosilca je organ dne 6. 9. 2023, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, posredoval v odločanje IP.

(5) Ker organ IP z odstopom pritožbe ni posredoval dokumentacije, ki je bila predmet zahteve prosilca in predmet odločanja z izpodbijano odločbo, ga je IP dne 11. 9. 2023 pozval k posredovanju vseh dokumentov iz spisa št. 069-1/2023, skupaj s popisom zadeve.

(6) Organ je na poziv IP odgovoril dne 18. 9. 2023 in mu je posredoval zahtevano dokumentacijo. Ker je IP pri pregledu dokumentacije ugotovil, da mu organ ni posredoval celotnega spisa, ki je predmet zahteve prosilca, ga je k delu dodatno pozval s pozivom z dne 20. 10. 2023. Organ je na poziv IP odgovoril in mu posredoval celotno dokumentacijo dne 23. 10. 2023.

Pritožba je delno utemeljena.

(7) V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da ti izvirajo iz njegovega delovnega področja. V obravnavani zadevi so tako izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, postavlja pa se vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije. Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilca namreč skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov (primarno) in izjemo notranjega delovanja (sekundarno).

O izjemi varstva osebnih podatkov

(8) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(9) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Nadalje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v prvi točki 9. člena navaja posebne vrste osebnih podatkov ter njihovo obdelavo. Tako sta po Splošni uredbi prepovedani obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo. Iz navedene določbe tako izhaja, da je izrecno prepovedana obdelava navedenih osebnih podatkov.

(10) Kljub ugotovitvi, da določen podatek predstavlja varovan osebni podatek, pa ga je v primeru, ko gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem IP dodaja, da gre za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri tem pa je treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov ter načela sorazmernosti. Slednje je zasledovano tudi v načelih omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov iz točk (b) in (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Upoštevaje navedeno pomeni, da po »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Tako npr. podatki, ki izražajo osebne lastnosti, sposobnosti, občutenja, razmišljanja, subjektivna dojemanja, način reagiranja, osebni pogled, odnos do prekršene norme, ali morebitne občutljive osebne podatke o psihofizičnem in zdravstvenem stanju, sodijo v njihovo zasebno sfero in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP je podobno stališče zavzel že večkrat, in sicer npr. v odločbah št. 090-252/2023 z dne 13. 9. 2023, št. 090-226/2023 z dne 13. 9. 2023, št. 090-132/2023 z dne 17. 5. 2023, št. 090-57/2023 z dne 27. 3. 2023.

(11) Z vpogledom v dokumentacijo, ki je predmet presoje v tem postopku, je IP ugotovil, da ta nedvomno vsebuje osebne podatke javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev. Ob tem je IP sledil obrazložitvi organa v izpodbijani odločbi, da presojani dokumenti delno vsebujejo tudi osebne podatke, ki predstavljajo subjektivne in čustvene zaznave prizadetih oseb, mišljenje, čutenje in subjektivno doživljanje obravnavanih dogodkov ter tako niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Vprašanje, ki v obravnavni zadevi ostaja sporno, pa je, ali do zahtevanih dokumentov res ni mogoče izvesti vsaj delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilcu omogočiti vsaj delne seznanitve z zahtevano vsebino.

(12) Po skrbnem pregledu presojane dokumentacije IP ugotavlja, da organ ni v celoti pravilno presodil vprašanja, v katerem delu gre za varovane osebne podatke javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev ter je posledično napačno uporabil pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. V zvezi s tem IP ugotavlja:

- da med varovane osebne podatke ni mogoče šteti imen in priimkov javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev, ki so pri organu pooblaščeni za vodenje delovnopravnih postopkov in v presojanih dokumentih ne nastopajo niti kot predlagatelji niti kot zaslišane osebe, niti kot osebe, zoper katere je organ uvedel delovnopravne postopke. Podatki teh javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev se v presojanih dokumentih nanašajo izključno na njihovo delo, to je na opravljanje njihovih javnopravnih nalog, ki izvirajo iz sklenjenega delovnega razmerja v javnem sektorju oziroma iz opravljanja javne funkcije. Posledično pri teh podatkih ne gre za varovane osebne podatke, zato jih je dovoljeno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ;

- med varovane osebne podatke tudi ni mogoče v celoti šteti dokumenta št. 069-1/2023-16 z dne 1. 6. 2023, Možnost odziva delodajalca glede na ugotovljeno dejansko stanje, ker iz njega ne izhajajo osebni podatki oz. je z delnim dostopom mogoče varovane osebne podatke izločiti na način, da posamezniki niso več določljivi, v preostalem pa iz dokumenta izhajajo pravne podlage in možnosti postopanja, ki so bile predstavljene predstojniku,

- kot varovanih osebnih podatkov dalje ni mogoče šteti vsebine elektronske komunikacije med javnimi uslužbenci/javnimi funkcionarji, ki se nanaša na vodenje dokumentarnega gradiva v zvezi z delovnopravnimi postopki pri organu (Dokument št. 069-1/2023-28 z dne 3. 7. 2023 s prilogami). Iz v tem delu presojane dokumentacije namreč ne izhajajo podatki o prijaviteljih/zaslišanih osebah niti ne podatki o javnih uslužbencih, ki so izpovedovali in izražali osebne izpovedbe, mišljenja, čutenja oziroma subjektivna videnja v zvezi z delovnopravnimi postopki, z razkritjem katerih bi se lahko porušilo zaupanje teh oseb do organa kot delodajalca. Nasprotno pa IP ni našel zakonske pravne podlage za razkritje elektronskih naslovov teh javnih uslužbencev in funkcionarjev. Ti namreč, skladno s prakso IP (npr. odločbe IP 090-216/2018, 090-252/2018, 090-59/2009 in 090-179/2010/4), praviloma predstavljajo varovane osebne podatke, saj ne gre za osebne podatke, ki bi bili neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, oziroma opravljanem funkcije funkcionarja, razen če jih organ ni posredoval javnosti in jih sam javno objavil, kot to določa 92. člen ZVOP-2, torej v primeru, ko gre za osebe, ki so pri organu določene za komuniciranje z javnostjo,

- kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti podatkov o zaključenih delovnopravnih postopkih in izrečenih sankcijah,  ki jih je organ vodil zoper konkretne javne uslužbence. Stališče, da so podatki o izrečenih delovnopravnih sankcijah v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, je IP zavzel že večkrat, in sicer npr. v odločbah št. 090-220/2022/2 z dne 6. 9. 2022, št. 090-226/2023 z dne 13. 9. 2023, št. 090-216/2023 z dne 10.8. 2023, št. 090-224/2015 z dne 14. 2. 2016. Ob tem IP ocenjuje, da so, v skladu z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, prosto dostopne informacije o dejstvih v zvezi z izrečenimi ukrepi (kakšen ukrep je bil izrečen in zakaj), ne pa tudi podrobni opisi s tem povezanih subjektivnih okoliščin, iz katerih izhajajo posameznikove izjave, doživljanje in čustvovanje. V tem delu je posledično mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu do dokumenta št. 069-1/2023- 29 z dne 3. 7. 2023 omogočiti delni dostop, na ta način pa se javnost lahko seznani s tem, kako je glede tega ukrepalo vodstvo organa, na kar se sklicuje prosilec v pritožbi,

- IP v preostalem delu ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da se ima javnost pravico seznaniti z vsebino prijave in proti komu je bila vložena. V tem delu je IP sledil obrazložitvi organa, da delni dostop ni možen. Z razkritjem teh podatkov bi namreč razkrili tudi osebne podatke drugih pri organu zaposlenih oseb (prizadetih oseb oziroma pobudnikov, prič, tretjih oseb, ki so izpovedovale o dogodkih),  s čimer bi neupravičeno posegli v njihovo pravico do varstva osebnih podatkov in širše, v pravico do zasebnosti. V tem delu presojani dokumenti namreč ne vsebujejo golih dejstev oziroma ugotovitev, ampak izrazito subjektivne izpovedbe, pričevanja in videnja posameznih dogodkov, za katera ni mogoče zavzeti stališča, da gre za osebne podatke v neposredni zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Ob tem IP ugotavlja tudi, da iz teh dokumentov ne izhajajo nobeni ukrepi, ki jih je sprejel organ niti zaključki delovnopravnih postopkov zoper pri organu zaposlene posameznike ali javne funkcionarje. Razen glede dokumenta št. 069-1/2023- 29 z dne 3. 7. 2023, iz katerega izhaja izrečen disciplinski ukrep, iz presojane dokumentacije namreč ne izhaja, da bi organ s tem v zvezi oziroma na podlagi teh izpovedb vodil še kakšne druge delovnopravne postopke oziroma izrekel kakšne sankcije. Posledično pravna podlaga za njihovo razkritje v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, zato gre za varovane osebne podatke.

(13) Ker so podatki, do katerih je IP omogočil dostop s to odločbo, absolutno javni na podlagi prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, IP v postopek ni pozival zadevnih javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev kot stranskih udeležencev, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Glede izjeme notranjega delovanja

(14) Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval tudi na izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer pa obstoja te izjeme ni konkretno pojasnil in obrazložil, zlasti ne z vidika obstoja konkretnih motenj, ki bi mu nastale v primeru razkritja posameznih presojanih dokumentov. IP ob tem ugotavlja, da ker je pritožbo delno zavrnil že iz razloga varstva osebnih podatkov, se mu v obstoj druge izjeme, to je izjeme notranjega delovanja, v tem delu ni treba spuščati. Glede podatkov, ki jih mora organ v skladu s to odločbo posredovati prosilcu, pa IP ugotavlja, da gre, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, za t.i. absolutno javne podatke, ki jih je javnosti dovoljeno posredovati ne glede na morebitne zakonske izjeme, (torej tudi ne glede na obstoj izjeme notranjega delovanja). Posledično IP tega vprašanja v tem pritožbenem postopku ni podrobneje presojal, ker je ugotovil, da gre za absolutno javne podatke.

(15) Ker je IP ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo, in sicer glede vprašanja, v katerem delu gre za varovane osebne podatke in ali je do presojanih dokumentov mogoč delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega dostavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil ter odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu (to je glede varovanih osebnih podatkov) pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka