prosilec - Mestna občina Maribor

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, na podlagi izjeme od dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da obravnavani dokumenti ne predstavljajo poslovne skrivnosti, niti organa niti poslovnih subjektov, na katere se nanašajo. Gre za dokumente, ki so nastale v okviru izvajanja javnopravnih nalog organa, pravne osebe javnega prava pa lahko zgolj izjemoma opredelijo posamezne podatke kot poslovno skrivnost. Ugotovil pa je tudi, da ni mogoče določiti kot poslovne skrivnosti podatkov, ki se nanašajo na organ in sam postopek javnega naročila, podatkov, ki so v skladu z zakonodajo javno dostopni na spletnih straneh Poslovnega registra Slovenije, ter tudi podatkov o tem, ali posamezen gospodarski subjekt izpolnjuje posamezne pogoje iz ZJN-3 oziroma ali so podani kakšni izključitveni razlogi. IP je tako pritožbi prosilca ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-92/2023/7

Datum:  11. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 8. 3. 2023, zoper odločbo MESTNE OBČINE MARIBOR, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 0902-56/2022-13 z dne 24. 2. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 8. 3. 2023 se ugodi in se odločba MESTNE OBČINE MARIBOR, št. 0902-56/2022-13 z dne 24. 2. 2022, odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v elektronski obliki:

-       poizvedbe organa v e-Dosje, ki se nanašajo na javno naročilo št. JN003821/2022-B01:

• za družbe …, vse z datumom preverjanja 21. 7. 2022;

• za …, z datumom preverjanja 22. 7. 2022;

• za …, z datumom preverjanja 1. 8. 2022;

• za …, z datumom preverjanja 15. 9. 2022, ter

-       poročila o izvedenem poizvedovanju za predhodno navedene poslovne subjekte v postopku javnega naročila št. JN003821/2022-B01;

-       izpis iz modula »Moje poizvedbe« za predhodno navedene poslovne subjekte v postopku javnega naročila št. JN003821/2022-B01.«.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 6. 10. 2022, na podlagi ZDIJZ, od organa zahteval:

-       vse poizvedbe oziroma »Zahtevke za potrditev uporabnikov za preveritve ponudb v informacijskem sistemu e-JN – e-Dosje«, kot jih je naročnik posredoval Ministrstvu za javno upravo v postopku Javnega naročanja št. objave JN003821/2022, in tudi posebej v postopku javnega naročanja št. objave JN005988/2022: »IZVEDBA GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INŠTALACIJSKIH DEL ZA IZGRADNJO OBJEKTA: ZDRAVSTVENA POSTAJA MAGDALENA«, in sicer za vse gospodarske subjekte, ki jih je v obeh postopkih javnega naročanja preverjal;

-       posredovanje izpisa iz modula »Moje poizvedbe«, ki jih je naročnik ustvaril v e-Dosje v postopku Javnega naročanja št. objave JN003821/2022, in tudi posebej v postopku javnega naročanja št. objave JN005988/2022: »IZVEDBA GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INŠTALACIJSKIH DEL ZA IZGRADNJO OBJEKTA: ZDRAVSTVENA POSTAJA MAGDALENA«, in sicer za vse gospodarske subjekte, ki jih je v obeh postopkih javnega naročanja preverjal;

-       posredovanje »Poročil o izvedeni ponudbi«, kot jih je naročnik pridobil iz e-Dosjeja v postopku Javnega naročanja št. objave JN003821/2022 in tudi posebej v postopku javnega naročanja št. objave JN005988/2022: »IZVEDBA GRADBENO OBRTNIŠKIH IN INŠTALACIJSKIH DEL ZA IZGRADNJO OBJEKTA: ZDRAVSTVENA POSTAJA MAGDALENA«, in sicer za vse gospodarske subjekte, ki jih je v obeh postopkih javnega naročanja preverjal.

Kot način seznanitve je določil sken na naveden naslov elektronske pošte prosilca.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0902-56/2022-13 z dne 24. 2. 2023, s katero je zahtevo prosilca zavrnil v celoti. V obrazložitvi svoje odločitve je med drugim navedel, da je, upoštevaje pojem informacije javnega značaj po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ugotovil, da v konkretnem primeru ni sporno, da je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da z dokumenti, ki so predmet zahteve, razpolaga v materializirani obliki. Sporno po njegovi oceni je, ali so podatki, ki jih zahteva prosilec, prosto dostopni. Nadalje je pojasnil, da je v postopku št. JN 003821/2022 kot naročnik s sklepom št. 4102-1540/2021-34 z dne 27. 7. 2022 sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb in da so v drugem postopku javnega naročila št. JN005988/2022 sodelovali isti ponudniki. Organ je nato izpostavil izjemo od dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[1]. Ugotovil je, da je ponudnik … označil dokumente kot poslovno skrivnost v pisni obliki in posredoval Sklep o določitvi poslovnih skrivnosti ob posredovanju ponudbe. Nadalje je ugotovil, da že iz narave stvari izhaja, da gre pri podatkih, ki se preverjajo v postopkih javnega naročanja, za podatke poslovnega subjekta, ki nastopa na prostem trgu. Podatki iz predmetnih dokumentov po oceni organa tako nedvomno predstavljajo informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, saj se nanašajo na konkreten posel med dvema subjektoma. Opredelil se je tudi do pojma tržne vrednosti. Glede na to, da so v obravnavanem primeru predmet zahteve informacije, vezane na poslovne subjekte, ki delujejo na konkurenčnem trgu, in da te informacije načeloma niso prosto dostopne, je ocenil, da je podan tudi drugi pogoj, ki ga ZPosS zahteva za opredelitev neke informacije za poslovno skrivnost. Ugotovil je namreč, da predstavljajo predmetni podatki informacije, katerih razkritje bi lahko potencialno škodovalo poslovnim in finančnim interesom stranskega udeleženca ter posledično tudi njegovi konkurenčni sposobnosti. Navedeno pa posledično pomeni, da imajo ti podatki za stranskega udeleženca določeno tržno vrednost. Zagotovljeni so tudi ukrepi, da se zaupnost ohrani, saj stranski udeleženec razkritju nasprotuje. Glede na sklep stranskega udeleženca o poslovni skrivnosti in ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS, je organ zaključil, da so izpolnjene vse alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS. Nadalje je izpostavil določbi enajstega in dvanajstega odstavka 77. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[2] ter posamezne določbe Pravilnika o enotnem informacijskem sistemu na področju javnega naročanja[3], predvsem z vidika dostopa oseb do podatkov dela enotnega informacijskega sistema. Navedel je še, da je obseg informacij, s katerimi se je mogoče seznaniti po ZDIJZ, širši v primerjavi z ZJN-3, poleg tega pa lahko zahtevo za dostop do informacij javnega značaja poda vsakdo in ne le ponudnik, ki je sodeloval v postopku posameznega javnega naročila. ZJN-3 sicer določa, da javni postanejo vsi dokumenti javnega naročila (razen tistih, ki vsebujejo poslovne skrivnosti ter osebne ali tajne podatke), vendar je kljub temu treba pri obravnavi zahteve po ZDIJZ za dostop do dokumentov, ki vsebujejo poslovne skrivnosti ter osebne ali tajne podatke, dosledno upoštevati njegove posebne določbe. Ne glede na dejstvo, da družba Makro 5, d.o.o., ni priglasila stranske udeležbe v tem postopku, gre vsebinsko za dokumente, ki obsegajo vsebinsko enake podatke za vse družbe, zaradi česar je organ zahtevo na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil v celoti. Ocenil pa je tudi, da glede na namen e-Dosjeja in omejenih pravic do vpogleda v e-Dosje, je ta namenjen naročnikom v postopkih javnega naročanja in ne širši javnosti, prav tako torej tudi ne ponudnikom v postopkih javnega naročanja, saj bi v tem primeru imeli pravico do vpogleda v podatke e-dosjeja.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 8. 3. 2023. Uvodoma je navedel določbe 2. člena ZPosS in opozoril, da zahtevani dokumenti v naročnikovi dokumentaciji niso bili označeni kot poslovna skrivnost. Z zahtevo z dne 6. 10. 2022 namreč ni zahteval vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ponudnikov (ki bi lahko bila varovana s sklepom o določitvi poslovne skrivnosti), ampak dokumentacijo postopka javnega naročanja organa kot naročnika. Opozoril je tudi, da pomeni poslovna skrivnost po 2. členu ZPosS strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu ter s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne, tega pa pri predmetnih podatkih ni mogoče ugotoviti. V zvezi s kriterijem »tržne vrednosti« je tako izpostavil navedbe predlagatelja zakona. O tržni vrednosti informacij torej lahko po njegovi oceni govorimo takrat, ko bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, njegovim finančnim in poslovnim interesom ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek znesek, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije, tega pa ponudniki (ki se sklicujejo na obstoj poslovne skrivnosti) niso izkazali. Poleg tega mora biti opredelitev poslovne skrivnosti z vidika materialnih določb 2. člena ZPosS konkretna, vendar tudi tega nista izkazala niti naročnik niti ponudnik. Vendar tudi v primeru, da bi bila v obravnavanem primeru podana izjema poslovne skrivnosti, bi bila ta presežena, ker gre za podatke, ki se ne morejo določiti kot poslovna skrivnost po tretjem odstavku 2. člena ZPosS. Gre torej za podatke o porabi javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po oceni prosilca je vsebina zahtevanih podatkov nujna za preverjanje izpolnjevanja pogojev v postopku javnega naročanja, zato se na domnevno poslovno skrivnost naročnik tudi iz tega razloga ne more uspešno sklicevati. Opozoril je tudi, da družba Makro 5, d.o.o., na poziv naročnika ni podala nobenega odgovora organu, kar pomeni, da se organ ne more v korist te družbe brez vsakršne podlage in povsem nekonkretizirano sklicevati na poslovno skrivnost. Opozoril pa je tudi, da se njegova zahteva nanaša na vse ponudnike, torej tudi prosilca samega. Organ se tako ne more uspešno sklicevati na domnevno poslovno skrivnost prosilca kot ponudnika, saj prosilec varstva poslovne skrivnosti ni zahteval. Obenem pa tudi ni seznanjen s poizvedbami, ki jih je opravil naročnik in se nanašajo na prosilca kot ponudnika, zato utemeljeno zahteva vpogled v te podatke. Glede na navedeno predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0902-56//2022-19 z dne 29. 3. 2023, poslal v odločanje IP. Organ je pritožbi med drugim priložil izpodbijano odločbo, poziv stranskim udeležencem, odločitev o zavrnitvi vseh ponudb št. 4102-1540/2021-34 z dne 27. 7. 2022 in posamezne preveritve. Na poziva IP, št. 090-92/2023/2 z dne 5. 4. 2023 in št. 090-92/2023/5 z dne 28. 4. 2023, je organ IP posredoval še posamezne dokumente, ki so predmet zahteve prosilca.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ na podlagi  prvega odstavka 1. člena ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. IP tako ugotavlja, da so v obravnavanem primeru pogoji za informacijo javnega značaja izpolnjeni.

Upoštevaje zahtevo in pritožbo prosilca ter posredovana pojasnila organa in predmetno dokumentacijo so predmet presoje IP dokumenti, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe.

Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi izjeme varstva poslovne skrivnosti, se IP v nadaljevanju opredeljuje vprašanja, ali je pri zahtevanih dokumentih ta podana.

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[4] pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da so presojani dokumenti v obravnavanem primeru nastali po uveljavitvi ZPosS (in sicer v letu 2022), je treba pri presoji poslovne skrivnosti upoštevati določbe ZPosS (če bi dokumenti nastali pred uveljavitvijo tega zakona, bi bilo treba upoštevati določbe 39. in 40. člena ZGD-1).

Pojem poslovne skrivnosti določa ZPosS v prvem in drugem odstavku 2. člena. Poslovno skrivnost predstavljajo torej le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zahteve po 2. členu ZPosS. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[5], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti, pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«.[6] V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. O »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[7]

IP najprej ugotavlja, da:

Posamezna poizvedba organa v e-Dosje obsega podatke o poizvedovalcu, naročniku, preverjenem gospodarskem subjektu (naziv, sedež, matična in davčna št., zakonitem zastopniku in njegovem naslovu, št. objave na PJN), predmetu javnega naročila, roku za oddajo ponudbe / prijave, datumu oddaje ponudbe / prijave ter id poizvedbe, pri čemer sistem kot privzeto nastavi »Preverjanje na podlagi ZJN-3« ter »preverjanje ponudbe« (uporabnik lahko poljubno spreminja vse vrednosti, ki jih je sistem avtomatsko).

Poročila o izvedenem poizvedovanju obsegajo podatke o naročniku (naziv), št. objave JN, predmetu naročanja, šifri poizvedbe, datumu preverjanja, virih, preverjanem gospodarskem subjektu (naziv in sedež, poslovni naslov, pravnoorganizacijska oblika, registrirana dejavnost SKD, davčna in matična št., TRR - IBAN, ponudnik plačilnih storitev, vrsta računa in podatek ali ima ali nima neporavnane obveznosti, zastopnikih – ime in priimek, vrsta zastopnika, datum podelitve za zastopanje), o pogojih iz ZJN-3 (izključitveni razlogi in pogoji za sodelovanje);

Izpis »Moje poizvedbe« obsega podatke o šifri poizvedbe, statusu poizvedbe, nazivu subjekta ter datumu kreiranja in zaključka. Na modulu »Moje poizvedbe« so prikazane vse poizvedbe, ki jih je uporabnik ustvaril v e-Dosje. To so poizvedbe s statusom »Ustvarjena«, »V izvajanju«, »Podatki pripravljeni« ali »Zaključena«. Kadar uporabnik poizvedbo odda v poizvedovanje, se po zaključenem poizvedovanju samodejno ustvari poročilo o izvedeni poizvedbi, poizvedba pa pridobi status »Podatki pripravljeni«.

Nadalje IP ugotavlja, da:

Gre za dokumente, ki so nastali na podlagi poizvedb organa v postopku javnega naročanja za posamezne poslovne subjekte (ponudnike in podizvajalce), ki so kandidirali v predmetnih postopkih javnega naročanja. Gre torej za dokumente, ki so nastale v okviru izvajanja javnopravnih nalog organa, zato ni na posameznih poslovnih subjektih, da bi tem dokumentom določali poslovno skrivnost. Ob tem pa IP še posebej poudarja, da lahko organi lokalne skupnosti, pa tudi sicer pravne osebe javnega prava, zgolj izjemoma opredelijo posamezne podatke kot poslovno skrivnost, saj mora biti njihovo delovanje v osnovi transparentno. Zgolj izjemoma, ko oseba javnega prava deluje na trgu in podatek zanjo pomeni konkurenčno prednost, oziroma bi lahko vplival na njen tržni konkurenčni položaj in s tem ogrozil njeno javnopravno poslanstvo, lahko oseba javnega prava takšen podatek določi za poslovno skrivnost. Pri tem pa je treba izhajati iz načelnega stališča, da je organ kot tak zavezan k preglednemu poslovanju in da njegov položaj ni primerljiv s pravnimi osebami, ki delujejo po ZGD-1.

Nedvomno ni mogoče določiti kot poslovne skrivnosti podatkov, ki se nanašajo na organ in sam postopek javnega naročila, torej podatkov o naročniku (naziv), št. objave JN, predmetu naročanja, šifri poizvedbe, datumu preverjanja ter virih, kamor je bila posredovana poizvedba.

Kot poslovne skrivnosti tudi ni mogoče določiti podatkov, ki so v skladu z zakonodajo javno dostopni na spletnih straneh Poslovnega registra Slovenije, torej podatkov o preverjanem gospodarskem subjektu (naziv in sedež, poslovni naslov, pravnoorganizacijska oblika, registrirana dejavnost SKD, davčna in matična št., TRR - IBAN, ponudnik plačilnih storitev, vrsta računa in podatek ali ima ali nima neporavnane obveznosti, zastopnikih – ime in priimek, vrsta zastopnika, datum podelitve za zastopanje).

Tudi podatkov o tem, ali posamezen gospodarski subjekt izpolnjuje posamezne pogoje iz ZJN-3, oziroma ali so podani kakšni izključitveni razlogi, ni mogoče določiti kot poslovne skrivnosti teh poslovnih subjektov. E-Dosje je namreč namenjen ravno temu, da se elektronsko preverijo kandidati, ponudniki, podizvajalci in drugi gospodarski subjekti, na čigar zmogljivosti se sklicuje kandidat ali ponudnik, v nekaterih nacionalnih uradnih evidencah. Vzpostavljen je bil kot enotni informacijski sistem (v skladu z devetim do dvanajstim odstavkom 77. člena ZJN-3). Uporablja se za preverjanje prijav in ponudb v postopkih javnega naročanja, izvedenih na podlagi ZJN-3 ali Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti[8] ter za preverjanje obstoja razlogov za razvezo pogodbe ali okvirnega sporazuma, navedenih v 67.a členu ZJN-3. Po oceni IP gre tako za podatke, ki se po tretjem odstavku 2. člena ZPosS ne morejo določiti kot poslovna skrivnost, ker so javni po zakonu. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. V obravnavanem primeru tako ti podatki predstavljajo podatke, ki so javni že na podlagi določb ZJN-3. V skladu s prakso IP javni del ponudbe nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere primerno ponudbo. V primeru neizpolnjevanja pogojev bi namreč morala biti ponudba izločena, zato morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki predstavljajo ne le merila, temveč tudi pogoje, da ima lahko javnost, v skladu z načelom transparentnosti, možnost preveriti, ali je bila ponudba, ki je bila izbrana kot najugodnejša, v prvi vrsti tudi primerna, pravilna in popolna. IP namreč po vpogledu v predmetno razpisno dokumentacijo ugotavlja, da so morali tako ponudniki kot tudi podizvajalci izpolnjevati pogoje iz 4. točke razpisne dokumentacije, kjer je organ kot naročnik določil pogoje za ugotavljanje sposobnosti. Organ kot naročnik je ob tem še navedel, da bo izpolnjevanje pogojev preveril v uradni evidenci oziroma v enotnem informacijskem sistemu, poslovni subjekti pa so morali ob predložitvi ponudb posredovati tudi pooblastilo za to, da je lahko organ sam pridobil podatke iz uradnih evidenc. Podatki o izbranem ponudniku in podizvajalcih pa so javni tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča.[9] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[10] Zahtevani podatki v obravnavanem primeru sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali neposredno izplačilo javnih sredstev, vendar, kot že navedeno, se vsebina teh podatkov nanaša na področje opravljanja lokalnih zadev javnega pomena, konkretno na javno službo zdravstvenega varstva in s tem na razpolaganje z javnimi sredstvi. Organ v skladu s Statutom Mestne občine Maribor[11] samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, med drugim zagotavlja in pospešuje zdravstveno dejavnost (14. člen). Organ torej opravlja javnopravne naloge, te pa so izrazito namenjene zadovoljevanju javnih potreb.

Upoštevaje navedeno IP tako zaključuje, da obravnavani dokumenti ne predstavljajo poslovne skrivnosti, niti organa niti poslovnih subjektov, na katere se nanašajo. Kot izhaja iz navedb organa, se predmetni dokumenti nanašajo na oba relevantna postopka javnega naročanja. V drugem postopku javnega naročanja št. JN005988/2022 so namreč sodelovali isti ponudniki, pri kasnejšem preverjanju enega od podizvajalcev pa je bila prav tako vnesena št. objave JN003821/2022, ker je bil bistven datum nominacije, torej 26. 7. 2022.

Ob tem IP  ne more pritrditi navedbam organa, da je e-Dosje glede na njegov namen in omejene pravice do vpogleda, namenjen naročnikom v postopkih javnega naročanja in ne širši javnosti, prav tako torej tudi ne ponudnikom v postopkih javnega naročanja. Namena uporabe e-Dosjeja in dostopa do podatkov po ZDIJZ sta namreč povsem različna, pri čemer IP ni seznanjen z zakonskimi določbami, ki bi uporabo določb ZDIJZ pri dostopu do podatkov iz e-Dosjeja izključevala.

IP po uradni dolžnosti še ugotavlja, da posamezni dokumenti o poizvedbah obsegajo osebne podatke, zato je v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[12] IP ugotavlja, da podatki o imenih in priimki ter naslovih bivališč fizičnih oseb predstavljajo osebne podatke. IP je tako preveril še, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2[13] (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

IP tako ugotavlja:

-       Zakonsko podlago za razkritje osebnih podatkov javnih uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ, in sicer 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Podatka o imenu in priimku javnega uslužbenca kot poizvedovalca v e-Dosje torej nista varovana osebna podatka.

-       Niso varovani podatki o imenu, priimku, naslovu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije[14] in Zakona o sodnem registru[15].

Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

IP še pojasnjuje, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca (razen v primeru zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki pa v obravnavanem primeru ni podana), temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[16] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 22/19.

[2] Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS in 28/23.

[3] Uradni list RS, št. 37/18.

[4] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21 in 18/23 – ZDU-1O.

[5] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[6] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[7] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[8] Uradni list RS, št. 90/12, 90/14, ZDU-1I in 52/16

[9] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[10] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[11] https://maribor.si/mestna-obcina/mestni-svet/statut-mestne-obcine-maribor/

[12] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES

[13] Uradni list RS, št. 163/22.

[14] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15, 54/17 in 18/23 – ZDU-1O.

[15] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.

[16] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.