prosilec - Mestna občina Ljubljana

Številka: 090-365/2026/6

Datum: 16. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 4. 8. 2026, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-138/2026-5 z dne 29. 7. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožbi prosilke z dne 4. 8. 2026, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, 090-138/2026-5 z dne 29. 7. 2026 se ugodi, odločba se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1.)          Prosilka je v zahtevi z dne 10. 7. 2026 od organa v elektronski obliki zahtevala dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev obratovalnega časa gostinskega obrata ... Uvodoma je pojasnila, da se v predmetnem poslovnem prostoru izvaja gostinska dejavnost od leta 2013. Zahtevala je:

- vloge, ki jo je nosilec gostinske dejavnosti vložil za določitev oziroma odobritev obratovalnega časa gostinskega obrata…,

- vseh prilog, ki jih je vlagatelj priložil vlogi,

- odločbe oziroma druge akte organa, s katerimi je bil odobren obratovalni čas, skupaj z obrazložitvijo,

- celotni upravni spis oziroma vso dokumentacijo, ki je nastala ali bila uporabljena v postopku odobritve obratovalnega časa gostinskega obrata ...

Prosilka je navedla, da zahteva vse dokumente, evidence, akte, dopise, uradne zaznamke ali drugo dokumentacijo, ki se nanaša na postopek odobritve obratovalnega časa gostinskega obrata …, ne glede na njihovo poimenovanje.

(2.)          Organ je zahtevi prosilke odločil s sklepom št. 090-138/2026-2 z dne 19. 7. 2026, s katerim je zahtevo zavrgel, ker naj bi bilo o zahtevi prosilke vezane na dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev obratovalnega časa gostinskega obrata…, že ugodeno z odločbo organa št. 090-131/2026-2 z dne 11. 7. 2026. Prosilka je zoper sklep št. 090-138/2026-2 z dne 19. 7. 2026 vložila pritožbo, ker se ni strinjala z odločitvijo organa, da je bilo o njeni zahtevi že pravnomočno odločeno. Organ je po preučitvi pritožbe ugotovil, da je ta utemeljena, da ni potreben nov ugotovitveni postopek in je v skladu s prvim odstavkom 242. člena ZUP, rešil zadevo sam in z novo odločbo nadomestil sklep št. 090-138/2026-2 z dne 19. 7. 2026. Organ je izdal odločbo št. 090-138/2026-5 z dne 29. 7. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), kot nadomestno odločbo, s katero je v 1. točki izreka odločbe odločil, da se zahteva prosilke zavrne in v 2. točki, da se s to odločbo nadomesti sklep št. 090-138/2026-2 z dne 19. 7. 2026. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da na podlagi vpogleda v aktivno in tekočo zbirko podatkov dokumentarnega gradiva iz baze podatkov LOTUS NOTES SPIS izhaja, da vloga, ki bi jo nosilec gostinske dejavnosti vložil za določitev oziroma odobritev obratovalnega časa gostinskega obrata … za leto 2026, skupaj s prilogami, ni bila vložena, zato ni bila izdana odločba organa oziroma drug akt, s katerim je bil odobren obratovalni čas omenjenemu gostinskemu obratu za leto 2026.  

(3.)          Organ je zoper izpodbijano odločbo dne 4. 8. 2026 prejel pritožbo prosilke. Prosilka sprva povzema svojo zahtevo in navaja, da organ ni odločil o predmetu zahteve. Iz zahteve jasno izhaja, da je bila zahtevana dokumentacija, ki se nanaša na določitev oziroma odobritev obratovalnega časa gostinskega obrata …, brez kakršnekoli časovne omejitve. V uvodu zahteve je bilo izrecno navedeno, da se v predmetnem prostoru gostinska dejavnost izvaja že od 2013. Organ pa je svojo presojo omejil zgolj na ugotovitev, da za leto 2026 ni bila vložena vloga za določitev oziroma odobritev obratovalnega časa in za leto 2026 ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo. Organ pa v obrazložitvi odločbe nikjer ni pojasnil, zakaj je predmet zahteve omejil zgolj na leto 2026, čeprav takšna časovna omejitev iz vložene zahteve ne izhaja. Zatrjuje, da takšna odločitev ne predstavlja odgovora na predmet ZDIJZ zahteve. Organ namreč ni ugotavljal, ali razpolaga z dokumentacijo, ki se nanaša na prvo določitev gostinskega obrata …, oziroma z dokumentacijo iz katerega koli drugega obdobja od začetka opravljanja gostinske dejavnosti. Prosilka očita organu, da njegova odločitev temelji na časovni omejitvi (leto 2026), ki je zahteva ni vsebovala. Organ je s tem sam spremenil predmet zahteve in o vloženi zahtevi ni odločil v njenem dejanskem obsegu. Prosilka v nadaljevanju pritožbe navaja okoliščine zaradi katerih je pridobitev zahtevane dokumentacije bistvenega pomena (uveljavljanje pravnega varstva in zaščito pravic etažnih lastnikov). Meni, da se je organ izognil odločanju o dejanskem predmetu zahteve, saj je njeno vsebino brez pravne podlage omejil zgolj na leto 2026. Prosilka je v pritožbi priložila spletni naslov gostinskega obrata …, iz katerega je razvidno, da obratuje že od leta 2013. Predlaga, da IP pritožbi ugodi in odpravi odločbo organa in vrne organu v ponovni postopek, da opravi celovito presojo zahtevanih dokumentov ne glede na leto njihovega nastanka.

(4.)          Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, odstopil v reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

(5.)          IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6.)          Iz Komentarja Zakona o splošnem upravnem postopku[1] izhaja, da prvostopni organ postopa po 242. členu, če spozna, da je pritožba utemeljena. Nadomestna odločba je za pritožnika lahko vsebinsko neugodna, bodisi enaka, kot že prej, bodisi manj ugodna; pomembno je le, da je v skladu z načelom zakonitosti in materialne resnice. Prvostopni organ lahko izda nadomestno odločbo, čeprav tudi ta za stranko ne bo ugodilna. IP tako ugotavlja, da je organ imel pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe kot nadomestne odločbe, saj je prosilka podala pritožbo, za katero je organ ugotovil, da je bila utemeljena. Z novo odločbo je mogoče nadomestiti izdano odločbo v zadevah z eno stranko in to le kadar organ ugotovi, da je pritožba v celoti utemeljena. Izrek nove odločbe, ki jo izda prvostopenjski organ, mora vsebovati dva dela, da se ne le prepreči protispisnost, temveč predvsem zato, da se odloči o prvoizdani odločbi, in šele nato, v drugem delu, da se odloči o vsebini na novo. Glede učinkov nadomestne odločbe velja, da ta odločba prejšnjo nadomešča v celoti z učinkom za nazaj ali ex tunc. Prejšnja odločba torej od izdaje in vročitve nadomestne odločbe ne velja več.

(7.)          Sporno v konkretni zadevi je, ali je odločitev organa o zavrnitvi prosilkine zahteve pravilna in zakonita. 

(8.)          IP se sprva opredeljuje do pritožbenih navedb prosilke, da zahtevno dokumentacijo potrebuje zaradi uveljavljanje pravnega varstva in zaščito pravic etažnih lastnikov. V skladu z ZDIJZ ima vsakdo pravico dostopa do prosto dostopnih informacij javnega značaja, ne glede na obstoj pravnega ali drugega interesa in ne glede na namen uporabe zahtevanih informacij. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku dostopa do informacij javnega značaja zato ni pomembno, iz katerih razlogov želi prosilec dobiti informacijo, saj gre za univerzalno pravico, ki pripada vsakomur. IP pojasnjuje, da je razlog zaradi katerega se želi prosilka seznaniti z zahtevano dokumentacijo nerelevanten.

(9.)          IP je za namen reševanja pritožbenega postopka organu poslal poziv št. 090-365/2026/3 z dne 14. 9. 2026, na katerega organ ni odgovoril, zato je IP poslal ponovni poziv št. 090-365/2026/4 z dne 30. 9. 2026. IP je organ pozval na posredovanje zahtevanih dokumentov, oziroma pojasnilo, kako je potekalo iskanje ter na opredelitev do pritožbenih navedb prosilke, da njegova odločitev temelji na časovni omejitvi (leto 2026). Organ  je dne 1. 10. 2026 pojasnil, da je na podlagi ponovnega vpogleda v informacijski sistem LOTUS NOTES SPIS, našel dokumentacijo, ki se navezuje na zahtevo prosilke. Nosilec je na organ vložil obrazec prijave obratovalnega časa gostinskega obrata (kmetije) za čas od 1. 7. do 1. 9. 2026, z dne 23. 6. 2026 (dokument št. 3210-290/2026-1), na katerega je organ odgovoril po elektronski pošti (dokument št. 3210-290/2026-2). V prilogi je organ poslal celotno dokumentacijo spisa št. 3210-290/2026 in popis spisa. Glede navedb prosilke, da je organ odločitev časovno omejil, pa je pojasnil, da je prosilka zahtevala posredovanje veljavnega akta o potrditvi obratovalnega časa za predmetni gostinski obrat, kar pomeni za leto 2026, zato je organ dokumentacijo preverjal le za leto 2026. Organ je dodatno pojasnil, da v zvezi z vlogo nosilca gostinskega obrata št. 3210-290/2026-1 z dne 23. 6. 2026, ni izdal nobene odločbe/soglasja k podaljšanemu obratovalnemu času za leto 2026, ampak je nosilca gostinske dejavnosti glede obratovalnega časa obvestil z obvestilom z dne 29. 6. 2026, pod št. 3210-290/2026-2, da soglasje organa ni potrebno. Pojasnil je še, da z ostalo dokumentacijo ne razpolaga in v dokaz priložil 8 zaslonskih slik iskanja v dokumentarnem sistemu LOTUS NOTES SPIS (aktivna in tekoča zbirka) in elektronsko sporočilo z dne 27. 7. 2026, s katerim izkazuje, da je dokumente iskal tudi pri javni uslužbenki zadolženi za področje obratovalnih časov.

(10.)        V pritožbenem postopku je organ dostavil dokumenta št. 3210-290/2026-1 in št. 3210-290/2026-2, ki ustrezata zahtevi prosilke. IP tako ugotavlja, da je organ pred izdajo izpodbijane odločbe zmotno ugotovil dejstva o neobstoju zahtevanih dokumentov. V pritožbenem postopku se je namreč ugotovilo, da organ razpolaga z določenimi zahtevanimi dokumenti. Zaradi zmotno oziroma nepopolno ugotovljenih dejstev se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Poleg tega pa je organ preozko razlagal zahtevo prosilke, saj iz zahteve ne izhaja, da je prosilka zahtevala le veljavni akt o potrditvi obratovalnega časa za predmetni gostinski obrat, torej za leto 2026, kot je to zmotno utemeljil organ v odgovoru z dne 1. 10. 2026. Organ bi moral preveriti obstoj vseh dokumentov, ki po vsebini ustrezajo zahtevi prosilke in se do njih konkretno opredeliti. Preozka razlaga zahteve, ki ni utemeljena z njeno dejansko vsebino, ni skladna z namenom ZDIJZ in načelom varstva pravic strank.

(11.)        Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejstva, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(12.)        Glede na to, da je organ tisti, ki razpolaga z relevantnimi informacijami glede zahtevanih dokumentov in lahko edini presodi, ali ti obstajajo in v kakšni obliki, je IP odločil, da je organ tisti, ki lahko primarno ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. Zato IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

Napotila organu za odločanje v ponovnem postopku

(13.)        Organ je v skladu z načelom materialne resnice dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Organ bo moral v ponovnem postopku popolno in ustrezno ugotoviti dejansko stanje na način, da ugotovi, s katerimi dokumenti, ki jih zahteva prosilka dejansko razpolaga, pri tem pa se ne sme omejiti samo na dokumente nastale v letu 2026, saj prosilka utemeljeno opozarja, da zahteve ni časovno omejila glede na datum nastanka dokumentov. Iz pojasnil organa pa izhaja, da je preverjal obstoj zahtevane dokumentacije le za leto 2026. IP poudarja, da je organ pri odločanju o zahtevi vezan na postavljeno zahtevo.

(14.)        Po ustrezni ugotovitvi dejanskega stanja in natančni obrazložitvi ugotovitvenega postopka v odločbi, se mora organ opredeliti tako do obstoja zahtevanih informacij, kot tudi do tega, ali so dokumenti prosto dostopna informacija oz. ali so morebiti podane izjeme od prostega dostopa, navedene v 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

(15.)        IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilke ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ bo moral v ponovnem postopku pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP. 

(16.)        V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(17.)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:  Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:                                                                                                                                                

Sara Rupar, dipl. prav. (UN)                                                                                                     

raziskovalka IP                                                                                                                                                       

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica IP

[1] Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Uradni list RS, Ljubljana 2020, 2. knjiga, str. 584.