prosilec - Mestna občina Ljubljana

Številka: 090-120/2026/2

Datum:  22. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 18. 3. 2026, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-39/2026-3 z dne 23. 2. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 18. 3. 2026 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana št. 090-39/2026-3 z dne 23. 2. 2026 se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilka je 12. 2. 2026 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je navedla, da se zahteva nanaša na javno pot, ki leži na zemljiški parceli št. …, oznaka ceste JP 714344 V, odsek 714344. Natančneje na del omenjene javne poti, ki meji na zemljiški parceli št. …, katerih solastnici sta ... Prosilko zanima:

- ali je organ izdal soglasje za manjši odmik zahtevnega ali manj zahtevnega objekta od regulacijske linije javne poti na zadevnem delu javne poti. Če da, zahteva informacijo, kdaj je bilo dovoljenje izdano, opis in lego objekta, za katerega je bilo izdano dovoljenje in vse druge z dovoljenjem povezane informacije;

- je organ izdal soglasje za manjši odmik nezahtevnega ali enostavnega objekta od regulacijske linije javne poti na zadevnem delu javne poti. Če da, zahteva informacijo, kdaj je bilo dovoljenje izdano, opis in lego objekta, za katerega je bilo izdano dovoljenje in vse druge z dovoljenjem povezane informacije;

- ali je organ na drugi podlagi izdal kakršnokoli dovoljenje ali soglasje, ki bi lastnikom zemljiških parcel … omogočala postavitev objektov, ureditev na območju zadevnega dela javne poti ali v njegovem pripadajočem varovalnem pasu. Če da, zahteva informacijo, kdaj je bilo dovoljenje izdano, opis in lego objekta/ureditve, za katero je bilo izdano dovoljenje in vse druge z dovoljenjem povezane informacije.

Prav tako je organ prosila za mnenje, ali bi se betonski blok/zid v višini 50 cm, širini 50 cm in globini 8 cm (postavljen na betonski robnik in spojen s tem robnikom oz. zabetoniran v robnik, pri čemer je robnik zabetoniran v tla in teče op meji privatne zemljiške parcele in meji na javno občinsko pot, štel za zahtevan ali manj zahteven objekt oz. za nezahteven ali enostaven objekt v smislu OPN MOL-ID ali za drugo ureditev, ki ne zapade pod relevantne člane OPN MOL-ID. Zanima jo tudi, ali organ razpolaga z dokumentom, pravnim stališčem ali mnenjem, iz katerega izhaja, kako se takšna ureditev obravnava z vidika OPN MOL-ID ali drugih predpisov. In če prej opisani betonski blok/zid ne šteje za navedeni objekt, ali obstaja kak drug predpis, ki prepoveduje postavitev take ovire.

Prosilka je dokumente zahtevala v obliki fotokopije ali elektronskega zapisa.

(2)           Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-39/2026-3 z dne 23. 2. 2026, na način, da je prosilki delno ugodil dostop do dokumenta št. 3511-1498/2018-3/JB z dne 6. 11. 2018, brez osebnih podatkov investitorjev. V preostalem delu je zahtevo zavrnil zaradi neobstoja dokumentov.

(3)            Prosilka je zoper izpodbijano odločbo dne 18. 3. 2026 vložila pritožbo in navedla, da informacija, s katero je bila seznanjena, ni informacija, ki jo je zahtevala. Dokument, ki ga je prejela, ne predstavlja dovoljenja ali soglasja za poseg v varovalni pas, temveč neformalno mnenje glede posega, ki po navedbi organa ne posega v varovalni pas občinske ceste. Iz dokumenta tudi niso razvidni bistveni elementi, ki jih je zahtevala, tj. opis in lega objekta in druge povezane informacije. Iz dokumenta tudi ni razvidno, na katero ureditev ali objekt se morebitno soglasje nanaša v smislu posega v zadevni del javne poti ali v varovalni pas. Predlaga, da IP izpodbijano odločbo odpravi v delu, v katerem je bilo njeni zahtevi navidezno ugodeno in organu naloži, da ponovno odloči in jasno odgovori, ali obstaja kakršnokoli dovoljenje ali soglasje za poseg v varovalni pas ter v primeru obstoja takšnega akta, posreduje vse zahtevane informacije in dokumentacijo. Če organ šteje, da posredovani dokument predstavlja soglasje, pa naj posreduje vse manjkajoče podatke ter pojasni pravno podlago in obseg takega soglasja.

(4)           Organ je dne 20. 3. 2026 pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.

Pritožba ni utemeljena.

(5)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)           Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(7)           Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev ali pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(8)           Ob pregledu pritožbene dokumentacije je IP ugotovil, da je med prosilko in organom sporno, ali je organ prosilki posredoval dokumente, ki jih je ta zahtevala oz. ali ji je poslal vse dokumente, s katerimi razpolaga v povezavi s postavljeno zahtevo prosilke. Iz posredovane dokumentacije izhaja, da je organ po prejemu zahteve pridobil izpis iz zbirke dokumentarnega gradiva Lotus Notes, in sicer za vse zadeve iz aktivne in tekoče zbirke dokumentarnega gradiva, v povezavi z glavno javno potjo parc. št. … k. o. Zgornja Šiška. Pri iskanju je uporabil izraze iz zahteve prosilke, in sicer predvsem z iskanjem preko parcelnih številk, ki jih je prosilka navedla v svoji zahtevi. Po proučitvi zadetkov je organ ugotovil, kot je povzel tudi v svoji odločbi, da ne razpolaga s soglasjem, ki bi lastnikom zemljiških parcel št. …. k. o. 1739 Zgornja Šiška omogočala postavitev objektov za manjši odmik zahtevnega ali manj zahtevnega objekta od regulacijske linije javne poti s parc. št. … k. o. Zgornja Šiška, prav tako tudi ne razpolaga s soglasjem, ki bi lastnikom navedenih parcel omogočalo postavitev objektov za manjši odmik nezahtevnega ali enostavnega objekta od regulacijske linije navedene javne poti. Organ tovrstnih dokumentov v zbirki dokumentarnega gradiva ni našel in je ugotovil, da niso bila izdana. Organ je v zbirki dokumentarnega gradiva našel dopis, mnenje organa, glede rekonstrukcije stanovanjskega objekta na parc. št. 637/64 k. o. Zgornja Šiška, iz katerega izhaja, da iz predložene dokumentacije DGD izhaja, da predviden poseg na zemljišču ne posega v prostor varovalnega pasu občinske kategorizirane ceste in da ni predvidena gradnja oz. rekonstrukcija priključka na kategorizirano občinsko cesto. Ta dokument je tudi posredoval prosilki.

(9)           Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ izvedel ustrezen način ugotovitve dejanskega stanja glede obstoja zahtevane dokumentacije in da se odločitev organa skladna z opravljenimi poizvedbami v zbirki dokumentarnega gradiva. IP ni zaznal nobenih razlogov, ki bi vzbujali sum, da organ razpolaga z dodatnimi dokumenti, ki jih prosilki ne želi posredovati, temveč da je prosilki posredoval vse dokumente, ki jih je glede na njeno zahtevo organ našel in s katerimi razpolaga. Prosilka sicer navaja, da določene zahtevane informacije iz dokumenta niso razvidne, vendar lahko organ prosilcem posreduje le tisti dokument, s katerim razpolaga, če na njem niso razvidne vse informacije, pa jih organ ni dolžan na zahtevo prosilca dodatno ustvarjati, podajati pojasnil ali dokumentov dopolnjevati. Prav tako prosilka zahteva dovoljenje za poseg v varovalni pas, medtem ko iz dokumentacije izhaja, da tovrstno dovoljenje ni bilo potrebno, saj iz predložene dokumentacije izhaja, da predvidena rekonstrukcija v varovalni pas ne bo posegala, posledično IP ni imel razlogov, da bi podrobneje ugotavljal, zakaj organ z dovoljenjem ne razpolaga, saj je neobstoj dokumenta skladen z vsebino predložene dokumentacije, kot tudi z izpisi iz zbirk dokumentarnega gradiva.

(10)        Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

(11)        IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

(12)        V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(13)        Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(14)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke