prosilec - Mestna občina Ljubljana

Številka: 090-32/2026/17

Datum: 15. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 1. 2026 zoper odločbo Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za ravnanje z nepremičninami, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-86/2025-11 z dne 14. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.    Pritožbi prosilca z dne 20. 1. 2026 se ugodi in se odločba Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za ravnanje z nepremičninami, št. 090-86/2025-11 z dne 14. 1. 2026 odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati: evidenco nepremičnega premoženja zemljiških parcel v k.o. Stožice, k.o. Dravlje, k.o. Brinje I. in k.o. Brinje II.«

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 18. 8. 2025 na organ podal zahtevo (v nadaljevanju zahteva), v kateri je zahteval, da mu organ, v elektronski obliki posreduje:

- evidenco nepremičnega premoženja zemljiških parcel v k.o. Stožice, k.o. Dravlje, k.o. Brinje I. in k.o. Brinje II. v lasti organa na podlagi 87. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1).

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 092-86/2025-2 z dne 5. 9. 2025, s katero je zahtevo prosilca z dne 18. 8. 2025 zavrnil. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, kateri je IP ugodil, z odločbo št. 090-481/2025 z dne 10. 12. 2025 odpravil odločbo organa št. 092-86/2025-2 z dne 5. 9. 2025 in zadevo vrnil organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku je organ izdal odločbo št. 090-86/2025-11 z dne 14. 1. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca ponovno zavrnil.  

(3) Iz izpodbijane odločbe izhaja, da organ evidenco nepremičnega premoženja po 87. členu ZSPDSLS-1 vodi v posebnem računalniškem programu, ki vsako enoto premoženja vodi po inventarni številki ter zanjo vsebuje podatke, ki jih zahteva četrti odstavek 87. člena ZSPDSLS-1, kot tudi druge podatke. Program omogoča poizvedbo po parcelah v posamezni katastrski občini, število zadetkov pa je omejeno na pet parcel. Organ navaja, da bi moral evidence nepremičnega premoženja šele skreirati in pridobljene informacije sestaviti v ločen dokument. Takšno zbiranje podatkov je obsežno, saj posamezna občina vsebuje več sto parcel, v evidenci organa pa se nahaja več kot 34.500 nepremičnin. Tako pridobljen dokument bi moral organ še prečistiti in za vsak zadetek preveriti, ali gre res za nepremičnino v lasti organa, saj evidenca beleži tudi nepremičnine, ki niso v lasti organa. Takšno preverjanje oziroma vsebinsko vrednotenje zadetkov zahteva pridobitev obsežne dokumentacije (zgodovinski ZK izpisek, potrdilo o namenski rabi zemljišč na presečne datume, listine iz zgodovinskega arhiva itd.). To pa ni »enostaven in hiter priklic« iz baze oziroma »enostaven postopek v razumnem času«, temveč zahteva daljše časovno obdobje in za to določene človeške vire na strani organa, oziroma bi zagotavljanje takih virov za daljši čas resno ogrozilo tekoče delovanje organa. Organ z informacijami, ki so predmet zahteve trenutno ne razpolaga v taki obliki, kot je predmet zahteve, zato niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Organ je zahtevo zavrnil tudi na podlagi 7., 8., in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec namreč sodeluje ali je skušal sodelovati v več upravnih in sodnih postopkih, ki se tičejo organa, med drugim postopkih razlastitve opr. št. 352-86/2018-6224, vsi za projekt …, kateremu prosilec močno nasprotuje. Razkritje bo vplivalo na nevtralnost organa in dokazni postopek. V razlastitvenem postopku bi lahko prosilec začel favorizirati razlastitev z nadomestno nepremičnino namesto z odškodnino, kot je primarno nadomestilo. V postopku ureditve meje, kot tudi v postopku gradbenega dovoljenja, bi se lahko ponovno odpiralo gradnje preko meje ter s tem postopek obremenilo z dodatnim dokaznim postopkom. Organ je pojasnil, da bi razkritje zahtevanih podatkov oviralo nadaljevanje in zaključek upravnih postopkov za projekt ….

(4) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 20. 1. 2026 v kateri navaja, da naj bi bil računalniški program organa, ki ne omogoča kreiranje dokumenta za več kot pet parcel v isti k.o. naenkrat, verjetno najstarejši še delujoči program v Sloveniji, če bi navedbe organa držale. Pritožbi prilaga zahtevo vloženo po ZDIJZ z dne 8. 5. 2024, v kateri je zahteval od organa evidenco nepremičnega premoženja zemljiških parcel v v k.o. Ježica. Organ je zahtevi ugodil in prosilcu poslal zahtevan dokument. Isti računalniški program naj ne bi po navedbah organa omogočal podobnih dejavnostih v drugih katastrskih občinah v letu 2026. Prosilec zahteva zgolj enako podatke o parcelah v lasti MOL, kot so že navedeni v odgovoru na zahtevo po ZDIJZ v k.o. Ježica in so kreirani očitno na osnovi računalniškega programa. Torej, brez nadaljnje obdelave in dodatnega podrobnega vsebinskega ovrednotenja podatkov. Navaja, da so navedbe organa, da bi razkritje predmetne evidence ogrozilo npr. postopek razlastitve, ki poteka na parceli v zasebni lasti, neresnične. Organ ni pojasnil, kako bi razkritje vplivalo na postopek razlastitve zasebnih parcel na upravnih enotah. S tem ni izpolnjen pogoj iz 7. 8. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec predlaga, da IP pritožbi ugodi in naloži organu, da pošlje zahtevani dokument, kot je bilo to že izvedeno za k.o. Ježica. Prosilec je pritožbi priložil evidenco nepremičnega premoženja v k.o. Ježica z datumom nastanka 31. 5. 2024.

(5) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Glede informacije javnega značaja

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in ali so izpolnjeni pogoji za obstoj izjem iz 7., 8. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(9) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi moral razpolagati z določenimi informacijami. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

(10) IP nadalje pojasnjuje, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

(11) IP je za razjasnitve dejanskega stanja s pozivom št. 090-32/2026/2 z dne 28. 1. 2026 organ pozval na predložitev dokumentov, ki so bili predmet zahteve in dodatnih pojasnil. Organ je v odgovoru z dne 5. 2. 2026 pojasnil, da evidenca, izdelana na takšen način in v takšni obliki, kot jo zahteva prosilec, ne obstaja in bi jo organ moral šele skreirati oziroma ustvariti. Kot dokaz je priložil zaslonske slike iskanja po katastrskih občinah v računalniškem programu. Pojasnil je, da iskanje vrne pet zadetkov in da bi organ te sklope petih zadetkov moral skopirati v ločen dokument. Kopirani podatki še ne predstavljajo dokumenta, ki ga zahteva prosilec, saj bi skopirani dokument moral še prečistiti, saj bi seznam vseboval tudi parcele, ki dejansko niso v lasti organa. To pa presega »enostaven in hiter« priklic iz baze, oziroma »enostaven« postopek v razumnem času. To posledično pomeni, da organ z informacijami, ki so predmet zahteve, trenutno ne razpolaga v taki obliki, kot je predmet zahteve prosilca.

(12) IP je v nadaljevanju postopka organu poslal poziv št. 090-32/2026/5 z dne 9. 2. 2026 in poziv št. 090-32/2026/6 z dne 24. 2. 2026, v katerih ga je pozval na dodatna pojasnila. Organ je v odgovoru z dne 24. 2. 2026 pojasnil, da je seznam zemljiških parcel v k.o. Ježica, ki so bile predmet zahteve z dne 7. 5. 2024 in na podlagi katerega je organ prosilcu posredoval seznam zemljiških parcel v k.o. Ježica na 13. straneh, pridobil na podoben način, kot je opisano v odgovoru z dne 5. 2. 2026. Zadetke iskanja po posameznih katastrskih občinah je prekopiral v ločen dokument, ki je bil posredovan prosilcu. Za takratni seznam iz leta 2024 pa ni bil izveden zadnji korak, to je korak dodatnega preverjanja lastništva. Na vprašanje, zakaj seznama za zemljiške parcele za k.o. Stožice, k.o. Dravlje, k.o. Brinje I. in k.o. Brinje II. ni posredoval prosilcu, je organ pojasnil, da je ta seznam bistveno obsežnejši kot v letu 2024 in da je bil organ v okviru zahteve prosilca z dne 18. 8. 2025 že tarča šikanoznega ravnanja. Gre torej za najmanj štirikrat bolj zahteven in dolgotrajnejši postopek. Tako pridobljeni seznam pa bi organ moral še prečistiti z vidika preverjanje lastništva zemljiških parcel. Organ je v nadaljevanju še pojasnil, da je identično zahtevo prejel od druge osebe, katere ime in priimek v centralnem registru nista vrnila rezultatov, in je šlo za izmišljeno osebo. Dan kasneje, ko je prosilec v zvezi s svojo zahtevo z dne 18. 8. 2025 vložil pritožbo, je prosilec vložil novo zahtevo, v kateri je zahteval evidenco nepremičnega premoženja zemljiških parcel v k.o. Ježica, k.o. Stožica in k.o. Brinje I., vse brez stavb in brez vsebinskega vrednotenja zadetkov. Prosilec je torej ponovil svojo zahtevo iz maja 2024 in deloma zahtevo iz avgusta 2025 ter slednjo nadgradil na način, da bi se izognil enemu zavrnitvenih razlogov iz izpodbijane odločbe. Iz odgovora organa je še razvidno, da je prosilec 21. 1. 2026 vložil dodatno zahtevo na isti pravni podlagi in zahteval evidenco nepremičnega premoženja, ki je v (so)lasti organa, od zaporedne inventarne številke 1000 do vključno 2000. Nato je prejel še 12 zahtev sicer različnih prosilcev, ki so skoraj identične zahtevi prosilca, ki se nanašajo na evidenco nepremičnega premoženja po inventarnih številkah. Teh 12 zahtev se razlikuje le po inventarnih številkah (1 do 1000, 1000 do 2000, 2000 do 3000, itd.). To kaže na sodelovanje med prosilcem in ostalimi prosilci in kaže na to, da je očiten namen prosilcev zgolj »ribarjenje za podatki ali nadlegovanje oziroma iritiranje organa«. To predstavlja oviro za učinkovito delo organa ne samo na področju informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih. Predmetna zahteva je po mnenju organa v nasprotju z načelom poštene uporabe pravic in očitno šikanoznega značaja ter ji ni mogoče ugoditi skladno s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ. Organ je v odgovoru še pojasnil, da se je mogoče na naslednji sklop petih zadetkov premakniti s tipko »page down« in v dokaz priložil zaslonske slike iskanja in se sklopi pomikajo naprej, da je zadnji zadetek prvega sklopa prvi zadetek naslednjega sklopa in tako naprej, kot izhaja iz zaslonskih slik.

(13) Dne 17. 3. 2026 je IP z namenom ugotovitve resničnega dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera. Iz zapisnika št. 090-32/2026/9 z dne 17. 3. 2026 (v nadaljevanju zapisnik) izhaja, da je organ na ogledu pojasnil, da se računalniški program, v katerem vodijo evidenco nepremičnega premoženja na podlagi 87. člena ZSPDSLS-1, imenuje Centralni informacijski sistem (v nadaljevanju CIS). Pred leti ga je naredil zunanji izvajalec s katerim sodeluje Služba za digitalizacijo. Iskanje v programu je možno po zemljiških parcelah, katastrskih številkah, inventarnih številkah in po statusu nepremičnine. Inventarne številke določi Oddelek za računovodstvo in se avtomatsko prenesejo v CIS. Inventarne številke povzamejo iz Programa za osnovna sredstva, ki se vodi pri drugem oddelku. Inventarne številke se dodelijo vsakemu osnovnemu sredstvu in si ne sledijo po zaporedju. IP je v CIS vpogledal po ključni besedi k.o. Stožice in ugotovil, da program omogoča izpis petih zadetkov, da  pa se iskanje pomakne na naslednjih pet zadetkov, je treba pritisniti tipko page down in še smerno tipko dol in tako se pridobi izpis novih petih zadetkov. Da bi zadetke izpisali, je treba klikniti gumb za tiskanje in gumb zaženi. Ta postopek bi bilo treba ponoviti za vse zadetke za vsako posamezno katastrsko občino. Program ne izpiše skupnega števila zadetkov za posamezno katarsko občino, zato ni možno preveriti, koliko je teh zadetkov. Enak postopek bi bilo treba ponoviti za nepremičnine v k.o. Brinje I, k.o. Brinje II. in k.o. Dravlje. Organ je pojasnil, da se druga evidenca po 87. členu ZSPDSLS-1 ne nahaja v nobeni drugi obliki (npr. fizični) in da za lastno delovanje ne potrebujejo izpise po posameznih k.o. občinah, ampak pri svojem delovanju preverjajo konkretno nepremičnino, ne pa celotnega seznama po posameznih k.o. IP se je z organom dogovoril, da bo do 31. 3. 2026 posredoval pogodbo z zunanjim izvajalcem za računalniški program in pojasnilo, ali lahko izpis nepremičnega premoženja zemljiških parcel, kot je bil narejen v letu 2024, pripravi Služba za digitalizacijo, ali pa za to potrebuje zunanjega izvajalca in ali je ta storitev plačljiva ali pa jo je zunanji izvajalec dolžan opraviti v okviru že sklenjene pogodbe. Če organ ugotovi, da lahko pripravi evidence nepremičnega premoženja po posameznih katastrskih občinah v okviru obstoječe pogodbe z zunanjim izvajalcem, jih bo do tega datuma posredoval IP.

(14) IP je prosilcu v seznanitev poslal zapisnik o ogledu in camera in mu dal možnost, da se o njem izjasni.[1] Na zapisnik je prosilec dne 8. 4. 2026 podal pripombe, iz katerih izhaja, da je prosilec mnenja, da gre v predmetni zadevi za poskus prikrivanja evidence organa. IP ni ugotovil, koliko parcel se nahaja v približno v treh katastrskih občinah (vseh parcel v lasti organa, naj bi bilo 34000 v 38 katastrskih občinah, torej približno 1000 na k.o., skupaj približno 3000). IP ni ugotovil, koliko časa je potrebno za 30 pritiskov (kar je približno 150 parcel in 15 % št. parcel za eno k.o.). Za 3000 parcel je to okoli 600 pritiskov, časa za odgovor je 15 delovnih dni, kar znese 40 pritiskov na dan. V primeru, da IP ocenjuje, da 40 pritiskov na dan onemogoča izvedbo delovnih procesov pri organu, naj to navede in obrazloži v odločbi, ki bo predstavljena tudi občanom, oziroma naj IP sam navede porabo časa za pridobivanje parcel npr. v eni katastrski občini.

(15) IP je dne 1. 4. 2026 od organa prejel odgovor, vezan na ugotovitve iz zapisnika o ogledu in camera. IP na podlagi odgovora organa ugotavlja, da organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, in sicer z evidenco nepremičnega premoženja zemljiških parcel v k.o. Stožice, k.o. Dravlje, k.o. Brinje I. in k.o. Brinje II. Organ je pojasnil, da je bil dokument izdelan s strani pogodbenega izvajalca v okviru obstoječe pogodbe, pri čemer organ z izdelavo ni imel nobenih dodatnih stroškov.  

(16) Ker je IP ugotovil, da obravnavani dokument izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njega dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ. IP je v nadaljevanju presodil, ali obstajajo izjeme na podlagi 7., 8., in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katere se sklicuje organ v izpodbijani odločbi. V prvem odstavku 6. člena ZDIJZ so namreč taksativno naštete izjeme, v katerih organ lahko (ob opravljenem škodnem testu) zavrne prosilcu dostop do zahtevane informacije, ki pa jih je treba vedno uporabljati restriktivno. Široka razlaga ni dopustna, saj očitno ne bi sledila namenu zakona, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja (prvi odstavek 2. člena ZDIJZ).

Glede izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(17) Izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka. Za uveljavitev izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:

- upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen zahtevan podatek, je v teku ter

- razkritje podatka bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.

(18) IP poudarja, da je navedena izjema namenjena temu, da organ, pred katerim teče konkretni upravni postopek, ugotovi, ali bi razkritje zahtevanega dokumenta škodilo izvedbi tega postopka. Organ, pred katerim teče postopek namreč najbolje ve, kaj lahko izvedbi postopka škodi in kaj ne, oziroma kateri dokazi so zanj relevantni in kateri ne. Na navedeno izjemo se torej ne more sklicevati vsakdo, temveč le organ, ki konkretni upravni postopek vodi in na katerem je tudi dokazno breme izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje izjeme.

(19) Gre torej za postopek, zaradi izvedbe katerega je bil (zahtevani) podatek pridobljen ali sestavljen, ki še ni zaključen in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Varuje se postopek, ki ga vodi organ, ki je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, in sicer tako, da organ oceni, ali bi razkritje zahtevanega podatka ogrozilo nadaljnjo izvedbo tega postopka. Za uporabo navedene izjeme mora biti najprej izpolnjen pogoj, da je upravni postopek v zvezi s katerim so bili zahtevani podatki sestavljeni ali pridobljeni, še v teku. Kadar je upravni postopek že končan, a je v tej upravni zadevi sprožen upravni spor, o dostopu do dokumentov ni več mogoče presojati v okviru obravnavane izjeme, dostop pa se lahko zavrne zaradi ugotovljene izjeme sodnega postopka, ki je urejena v osmi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.[2]

(20) Da bi organ zadostil drugemu pogoju za uporabo te izjeme, mora torej izvesti tako imenovani škodni test. Škoda za nadaljnjo izvedbo upravnega postopka je izkazana predvsem takrat, ko dejansko stanje še ni v celoti ugotovljeno in je pridobivanje dokazov oziroma ugotavljanje dejanskega stanja še v teku. Takrat bi razkritje zbranih dokumentov morda lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo ali celo obstoj dokazov, kar bi vplivalo na izdajo odločbe in takšna škoda, povzročena izvedbi postopka, bi bila večja od pravice javnosti, da se seznani z zahtevanimi informacijami. V takem primeru se organ (zavezanec za dostop do informacij javnega značaja) sklicuje na izjemo iz 7. točke ter zahtevo na tej podlagi zavrne. Ta izjema je namenjena varstvu postopka in obvezuje pristojni organ, ki vodi postopek, k varovanju tega postopka. Dokazno breme za obstoj te izjeme je na organu, ki sam ve, kaj bi lahko škodovalo izvedbi postopka, ki ga vodi. Sam mora v vsakem primeru posebej pretehtati, ali bi razkritje neke informacije škodovalo izvedbi konkretnega postopka.[3] Takšna škoda je izkazana predvsem takrat, ko bi razkritje dokumentov lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje in izvedbo dokazov, tako da bi zavezanci ali druge osebe prikrili ali uničili dokumente, pomembne za odločanje v postopkih, oziroma bi to vplivalo na njihove izpovedbe ali način sodelovanja v postopku.[4]  Ob tem IP poudarja, da iz materialno-pravnega vidika restriktivna razlaga izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne pomeni, da se z njo varujejo vsi dokumenti konkretnega upravnega postopka per se, ampak je varstvo odvisno od vsebine dokumentov. To pomeni, da mora organ ob sklicevanju na to izjemo izkazati, da se nanaša na vsakega od presojanih dokumentov, oziroma na katerega se nanaša. Prav tako se pravno upoštevna škoda ne domneva zgolj na podlagi dejstva, da upravni postopek še ni končan.

(21) Organ je v izpodbijani odločbi pojasnil, da je prosilec sodeloval v več upravnih in sodnih postopkih, ki se tičejo organa, med drugim v postopku razlastitve opr. št. 352-86/2018-6224, vsi za Projekt ob Savi, kateremu prosilec nasprotuje. Ti postopki še niso zaključeni in bi razkritje zahtevanega dokumenta ogrozilo potek postopkov, saj bi v razlastitvenem postopku prosilec lahko začel favorizirati razlastitev z nadomestno nepremičnino, namesto z odškodnino, kot je primarno nadomestilo po 216. členu Zakonu o urejanju prostora. V postopku meje, kot tudi v postopku gradbenega dovoljenja, bi se lahko ponovno odpiralo gradnje preko meje ter s tem postopek obremenilo z dodatnim dokaznim postopkom, kar bi oviralo zaključek upravnih postopkov.

(22) IP ugotavlja, da organ ni izkazal, v zvezi s katerim upravnim postopkom je bil pridobljen ali sestavljen zahtevani dokument in v kakšni fazi je ta postopek. Organ se v izpodbijanih odločbah sklicuje na varstvo razlastitvenega postopka opr. št.  352-86/2018-6224. IP pojasnjuje, da razlastitveni postopki potekajo po določbah Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUreP-3), ki v 206. člen določa, da o razlastitvah prednostno odločajo v upravnem postopku na prvi stopnji upravne enote, na drugi stopnji pa ministrstvo, razen če je z zakonom določeno drugače. Nadalje se IP opredeljuje do navedb organa, da bi se lahko z razkritjem zahtevanega dokumenta v postopku meje kot tudi postopku gradbenega dovoljenja ponovno odpiralo gradnje preko meje. Postopki izdaje gradbenega dovoljenja potekajo po določbah Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju GZ-1), ki v 9. členu določa, da je pristojni upravni organ za izdajo dovoljenj upravna enota, na območju katere je objekt predviden ali se nahaja. IP pojasnjuje, da upravnih postopkov, na katere se sklicuje organ, ne vodi organ, ampak upravna enota oziroma ministrstvo. IP ponovno poudarja, da se lahko na to izjemo sklicuje zgolj organ, ki konkretni upravni postopek vodi in na katerem je tudi dokazno breme izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje izjeme. IP na tem mestu poudarja, da je predmet zahteve evidenca nepremičnega premoženja v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so jo dolžne samoupravne lokalne skupnosti vzpostaviti in voditi na podlagi 87. člena ZSPDSLS-1. Torej obstaja zakonska dolžnost in pravna podlaga za vzpostavitev in vodenje evidence nepremičnega premoženja.

(23) IP je na podlagi vsega navedenega zaključil, da izjema od prostega dostopa po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ni podana, saj ni izpolnjen že prvi pogoj iz 7. točke prvega odstavka ZDIJZ, to je, da bi šlo za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen/ustvarjen zaradi upravnega postopka, ki ga vodi organ. Ker že prvi pogoj za opredelitev izjeme od prostega dostopa do informacij ni izpolnjen, se IP ni spuščal v presojo drugega pogoja, to je morebitna škoda (specifični škodni test), ki bi nastala z razkritjem.

Glede izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(24) Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in

- razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

(25) V postopku po ZDIJZ je treba jasno in nedvoumno izkazati, da je konkretni dokument oziroma podatek nastal za potrebe konkretnega sodnega postopka, da se nahaja v sodnem spisu, da sodni postopek še teče in da bi razkritje tega dokumenta oziroma podatka škodovalo izvedbi tega sodnega postopka. Podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka v primeru razkritja dokumentov oziroma podatkov, je pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse, ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka. Le sodišče ima pravico, da oceni, kdaj razkritje določenega podatka škoduje izvedbi postopka. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse (npr. sodbi Upravnega sodišča št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008). Tudi po ustaljeni praksi IP je za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek. Ob tem IP pripominja, da namen izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje interesov strank v postopku, ampak je objekt varstva pravilna in zakonita izvedba samega sodnega postopka. Ogrozitev mora biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna.

(26) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru izjema varstva sodnega postopka ni izkazana, saj se je organ zgolj skliceval na zakonsko normo, ne da bi konkretiziral obstoj pogojev, ki morajo biti pri navedeni izjemi izpolnjeni. Organ ni navedel, pred katerim sodiščem in kakšen sodni postopek naj bi bil v teku, v kakšni fazi je postopek in kako je zahtevana informacija s tem postopkom konkretno povezana, oziroma kako bi lahko prost dostop do zahtevanega dokumenta škodoval sami izvedbi sodnega postopka. IP dodatno pojasnjuje, da je bil organ že v odločbi IP št. 090-481/2025 z dne 10. 12. 2025 opozorjen, da mora dati sodišču, ki vodi postopek, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša, popolno avtonomijo, da samo oceni, kdaj razkritje nekega podatka lahko škoduje izvedbi postopka ali ne in da mora v postopek pritegniti sodišče, pred katerim se postopek vodi, z namenom, da se sodišče razjasni ali bi razkritje zahtevanih dokumentov vplivalo na izvedbo sodnega postopka in kakšna škoda bi pri tem nastala.

(27) Glede na navedeno je sklicevanje organa na izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ostalo na ravni pavšalnih navedb in navedene izjeme organ v obravnavani zadevi ni izkazal. Ker je IP ugotovil, da ni izpolnjen že prvi pogoj za izjemo varstva sodnega postopka, saj organ ni izkazal, da zahtevani dokument predstavlja podatek, ki bi bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega sodnega postopka, se zato IP ni spuščal v presojo drugega pogoja za obstoj izjeme iz 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, to je morebitna škoda, ki bi nastala z razkritjem zahtevanega dokumenta.

Glede izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(28) Za obstoj izjeme motnje delovanja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa,

- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test).

(29) Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, stališča, predlogi navodila, smernice in drugi interni dokumenti. Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Gre za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.[5]

(30) Dokazno breme za izkaz škodne posledice je na zavezancu, pri čemer zgolj trditveno breme ne zadostuje, ampak mora organ izkazati nastanek posledice zaradi razkritja (to je nastanek motenj pri njegovem delovanju) z dovolj visoko stopnjo verjetnosti (dokazni standard "onkraj dvoma"[6]). Organ mora izkazati, kakšne motnje bi povzročilo razkritje in zakaj (motnje mora konkretno navesti in obrazložiti njihov nastanek, za svoje trditve pa mora tudi predložiti dokazila).[7] Zgolj pavšalno in abstraktno sklicevanje na potencialne motnje ne zadostuje.

(31) IP ugotavlja, da zahtevan dokument ne vsebuje podatkov o notranjem razmišljanju ali delovanju organa, saj ne vsebuje mnenj, stališč, smernic, navodil ali načrtov organa, ampak gre za evidenco nepremičnega premoženja, ki jo organ vodi na podlagi zakona (87. člena ZSPDSLS-1). Prosilec torej zahteva dokument, ki predstavlja oziroma nakazuje na ravnanje oziroma upravljanje z javnim premoženjem, in sicer z nepremičninami organa. V okvir navedene izjeme sodijo le tisti podatki oziroma informacije, ki izkazujejo notranje razmišljanje organa, notranji proces dela organa itd. IP ugotavlja, da v dokumentu ne gre za izmenjavo ali izražanje kritičnih mnenj ali predloge strateških usmeritev, na podlagi katerih bi se oblikovala notranja politika organa. Niti ne gre za interno komunikacijo, ki je namenjena zgolj delu organa, ali za interni dokument, ki je namenjen le delu v organu samem in ne vsebuje nikakršno notranje razmišljanje organa. Prav tako zahtevan dokument ne vsebuje informacij, kako je znotraj organa potekala razprava ali razmišljanje, temveč vsebuje zgolj gola dejstva.[8] Glede na navedeno IP ugotavlja, da ni izpolnjen že prvi pogoj za izjemo notranjega delovanja, saj obravnavani dokument ne predstavlja dokumenta, ki bi bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, zato se IP ni spuščal v presojo morebitne škode (specifični škodni test), ki bi nastala z razkritjem. Za obstoj te izjeme morata biti nujno podana oba pogoja skupaj. Iz navedenega razloga je IP tako zaključil, da zahtevani dokument ne predstavlja izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in s tem izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

(32) IP je na podlagi dokumentov v konkretni zadevi presodil, da glede zahtevanih dokumentov ne obstaja nobena izjema od prostega dostopa na podlagi 7., 8., in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ na katere se sklicuje organ v izpodbijani odločbi.

(33) IP še pojasnjuje, da osebne okoliščine in interes prosilca, pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja, niso relevantni, in jih IP pri svoji odločitvi ni upošteval. V skladu z ZDIJZ ima vsakdo pravico dostopa do prosto dostopnih informacij javnega značaja, ne glede na obstoj svojega pravnega interesa in ne glede na namen uporabe zahtevanih informacij. Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ni bistveno, ali ima prosilec interes za pridobitev zahtevanih informacij, saj gre za pravico, ki pripada vsakomur, ne glede na razloge, zaradi katerih zahteva dostop do informacij. Za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja namreč ni bistveno, ali ima prosilec posebne razloge ali privilegije, zaradi katerih bi bil upravičen zahtevati informacije, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. IP ob navedenem poudarja še namen ustavne pravice dostop do informacij javnega značaja, kot izhaja iz 2. člena ZDIJZ ter določbe 5. člena ZDIJZ, iz katerih izhaja, da je do informacij javnega značaja upravičen vsakdo in mu pri tem ni treba izkazovati niti pravnega interesa niti navajati razlogov, zakaj želi dostop do neke informacije. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tudi ni pomembno, iz katerih razlogov želi prosilec dobiti informacijo, saj gre za univerzalno pravico, ki pripada vsakomur.

(34) Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, pri čemer si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu, državljani pa imajo v zvezi z delom državnih organov pravico oblikovati svoje mnenje. IP na tem mestu poudarja, da vodenje evidenc v smislu 87. člena ZSPDSLS-1 spada med postopke ravnanja s stvarnim premoženjem. To izhaja iz odločbe IP št. 021-58/2008/27 z dne 4. 7. 2012, ki jo je Upravno sodišče potrdilo s sodbo št. I U opr. št. 1096/2012 z dne 27. 2. 2013, kjer je bila predmet zahteve prav tako evidenca nepremičnega premoženja organa. IP poudarja, da ZSPDSLS-1 določa splošna načela ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, saj že iz samega zakona izhaja namen zakonodajalca, to je razkritje vsebine dokumentov, ki nastanejo v vseh fazah postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem. 8. člen ZSPDSLS-1 namreč določa, da se v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev (načelo preglednosti). Pri tem pa je potrebno še poudariti, da 9. člen ZSPDSLS-1 določa, da je ravnanje s stvarnim premoženjem javno, razen če zakon ne določa drugače (načelo javnosti). Drugi odstavek 87. člena ZSPDSLS-1 jasno določa, da se evidenca nepremičnega premoženja vzpostavi z namenom zagotavljanja preglednosti, točnosti, posodobljenosti in dostopnosti podatkov o stvarnem premoženju ter nadzora, načrtovanja in učinkovitega ravnanja s stvarnim premoženjem ter se lahko povezujejo z zemljiško knjigo, zemljiškim katastrom, katastrom stavb, registrom nepremičnin, registrom prostorskih enot in katastrom gospodarske javne infrastrukture ter evidenco trga nepremičnin. Navedene zakonske določbe govorijo v prid dejstvu, da mora biti ravnanje s stvarnim premoženjem organa javnosti dostopno in transparentno.

(35) IP ugotavlja, da je organ v dopisu št. 090-86/2025-18 z dne 24. 2. 2026 zavrnitev zahteve utemeljil na dejstvu, da je prosilec zlorabil pravico do dostopa na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. IP ugotavlja, da teh razlogov organ ni uveljavljal v izpodbijani odločbi. IP pojasnjuje, da organ izven razlogov izpodbijane odločbe, ne more pojasnjevati in uveljavljati drugih razlogov za zavrnitev zahteve kot tistih, na katere se sklicuje v izpodbijani odločbi.

(36) IP pojasnjuje, da je organu naložil posredovanje zahtevanega dokumenta s katerim razpolaga. Glede na sklicevanje organa, da evidenca vsebuje tudi nepremičnine, ki dejansko niso v lasti organa, lahko organ zahtevane dokumente označi z opozorilom, da gre za neuradne podatke. Na podlagi obrazložitve odločbe IP namreč sklepa, da obravnavana evidenca še ni usklajena z določenimi drugimi javnimi evidencami in da zato ni zanesljiva in se njena vsebina lahko še spremeni. Skladno z določili ZDIJZ je bistveno le-to, ali zavezanec z dokumentacijo razpolaga ter v primeru, če razpolaga, ali je podana katera od izjem.

(37) IP je še ugotovil, da zahtevani dokumenti ne vsebujejo osebnih podatkov, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Sklepno

(38) Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da so zahtevani dokumenti informacija javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Organ je v izpodbijani odločbi napačno uporabil materialni predpis, ker pogoji za uporabo izjem od prostega dostopa iz 7., 8. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni. 

(39) Glede na pojasnjeno, je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

(40) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz točke 2. točke izreka te odločbe.

(41) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba. Upravni spor je dovoljen zoper to odločbo. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Sara Rupar, dipl. prav. (UN)

raziskovalka IP

 Informacijski pooblaščenec:

 mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

 namestnica IP

[1] 9. člen ZUP določa, da preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke).

[2] Nataša Pirc Musar, et. al.: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana, 2017, str. 172.

[3] Sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 34/2023 z dne 6. 11. 2024.

[4] Nataša Pirc Musar, et. al.: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana, 2017, str. 172.

[5] Npr. odločbe IP št. 090-498/2025, št. 090-359/2024 in št. 090-240/2021.

[6] Npr. npr. sodba UPRS I U opr. št. 1176/2010 z dne 30. 11. 2011.

[7] Nataša Pirc Musar, et. al.: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana, 2017, str. 186.

[8]  Četrti odstavek 87. člena ZSPDSLS-1 določa, da evidenca vsebuje podatke o: parcelni številki in šifri katastrske občine, številki stavbe in številki dela stavbe ter šifri katastrske občine, lastniku, upravljavcu, lastniškem deležu, zaznambi javnega dobra, stvarnih pravicah, površini parcele, površini dela stavbe, naslovu stavbe ali dela stavbe in vrsti rabe dela stavbe.