prosilec - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je slednji zavrnil zahtevo prosilke po posredovanju določenih podatkov. Organ je v postopku pred IP smiselno in celovito pojasnil, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente in prišel do ugotovitve, da s slednjimi ne razpolaga. Prav tako je bilo na ogledu in camera ugotovljeno, da informacijski sistem organa ne omogoča iskanja oz. filtriranja dokumentov po kriterijih, kot jih je v zahtevi postavila prosilka, kar pomeni, da ni izpolnjen »kriterij materializirane oblike«. Za izpolnitev predmetne zahteve bi moral organ pregledati konkretne zadeve znotraj posameznega klasifikacijskega znaka in pri vsaki posamezni zadevi opraviti nadaljnjo vsebinsko analizo dokumentov oziroma podatkov po vsebinskih kriterijih prosilke. Takšno zbiranje in analiziranje zahtevanih informacij po vsebini pa bi nedvomno pomenilo ustvarjanje nove zbirke podatkov, česar pa ZDIJZ od organov ne zahteva.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-463/2025/10

Datum: 21. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilka) z dne 11. 9. 2025, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-88/2025-2 z dne 23. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

                                                                        O D L O Č B O      

1.     Pritožba prosilke z dne 11. 9. 2025 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, št. 090-88/2025-2 z dne 23. 8. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je dne 20. 8. 2025 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosila za posredovanje:

- podatka o številu zavrnitev ali preklicev dovoljenj za obratovanje v podaljšanem delovnem času gostinskih obratov, ločeno za leto 2023, 2024 in 2025;

- podatka o številu zahtev s strani občanov za zavrnitev ali preklic dovoljenj za obratovanje v podaljšanem delovnem času gostinskih obratov, ločeno za leto 2023, 2024 in 2025 ter

- podatka o skupnem številu vseh zavrnitev ali preklicev dovoljenj za obratovanje v podaljšanem delovnem času gostinskih obratov za obdobje zadnjih 10 let.

Z zahtevano dokumentacijo se je želela seznaniti v elektronskem zapisu.

(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. 090-88/2025-2 z dne 23. 8. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zavrnil posredovanje dokumentacije zaradi neobstoja le-te. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da ne vodi evidence o številu zavrnitev ali preklicev dovoljenj za obratovanje v podaljšanem delovnem času gostinskih obratov za posamezno leto, prav tako pa tudi ne vodi evidence o številu zahtev občanov za zavrnitev ali preklic dovoljenj za obratovanje v podaljšanem delovnem času gostinskih obratov za posamezno leto.

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilka dne 11. 9. 2025 vložila pritožbo. V njej navaja, da je organ tisti, ki kot pristojni organ izdaja in po potrebi tudi preklicuje dovoljenja za obratovanje v podaljšanem času. Ker pri tem vodi upravne postopke, je zavezan uporabljati določbe ZUP, pri čemer je vodenje ustreznih evidenc o izdanih, zavrnjenih in preklicanih dovoljenjih nujen element zakonitega, sledljivega in preglednega delovanja. Nadalje izpostavlja odgovor organa z dne 16. 6. 2023 na portalu pobude.ljubljana.si, v katerem je slednji sam navedel, da v letu 2022 ni skrajšal obratovalnega časa nobenemu gostinskemu obratu, saj da ni prejel obvestil nadzornih organov glede ugotovljenih kršitev. Ob tem izpostavlja, da je Policijska uprava Ljubljana na območju gostinskih obratov na območju Ljubljane v letih 2023 in 2024 ugotovila 144 oziroma 133 kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru, kar dodatno izkazuje, da pravna podlaga za preklic ali skrajšanje dovoljenj obstaja. Dodaja tudi, da je proti organu na Upravnem sodiščem Republike Slovenije vložena tožba zaradi neupravičenega zavračanja statusa stranskega udeleženca v postopku podaljšanja obratovalnega časa gostinskega obrata. Namen zahteve po ZDIJZ je dokazati sistemsko kršenje te pravice pri organu.

(4) Ker je bila pritožba poslana neposredno IP kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu prve stopnje. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 29. 10. 2025.

(6) Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je IP, na podlagi 11. člena ZInfP, dne 20. 11. 2025 pri organu opravil tudi ogled in camera.

Pritožba ni utemeljena.

(7) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP uvodoma poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilke in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 ter sodbi št. II U 431/2022-27 z dne 12. 4. 2024. Navedeno pomeni, da se je treba držati zahteve prosilke in presojati le, ali organ razpolaga z dokumenti z določeno vsebino, ki jo je prosilka opredelila v zahtevi z dne 20. 8. 2025.

(9) Glede pritožbenih navedb prosilke v zvezi s sistematičnim kršenjem pravic in tekom sodnega postopka pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije IP pojasnjuje, da v postopku po ZDIJZ pravni interes oz. interes posameznika za dostop do informacije, ni relevanten. Organ na prvi stopnji in IP kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilki. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni interes.

(10) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Organ je namreč zahtevo prosilke z dne 20. 8. 2025 zavrnil zaradi neobstoja dokumentacije, iz katere bi izhajale zahtevane informacije.

(11) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(12) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca.

(13) V zvezi z reševanjem predmetne pritožbe je IP pozval organ, da mu posreduje dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilke z dne 20. 8. 2025 ter posamezna pojasnila, ki se tičejo predmetne zadeve.

(14) V odgovoru z dne 29. 10. 2025 je organ ponovno poudaril, da ne razpolaga z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilke z dne 20. 8. 2025. Pojasnil je, da je do navedene ugotovitve prišel na podlagi vpogleda v aktivno in tekočo zbirko podatkov programa Lotus notes SPIS, ki ga uporablja za upravljanje z dokumentarnim gradivom, in sicer na način, da je zahtevane podatke za posamezno leto iskal pod klasifikacijskim znakom 321 Gostinstvo, ki skladno s klasifikacijskim načrtom za razvrščanje dokumentarnega in arhivskega gradiva organov državne uprave, uprav samoupravnih lokalnih skupnosti ter pravnih in fizičnih oseb, kadar na podlagi javnih pooblastil opravlja upravne naloge, vsebuje sledeče vrste gradiva, in sicer: gostinska dejavnost, pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti, znak kakovosti in specializacije, začasno opravljanje gostinske dejavnosti, obratovalni čas, kategorizacija nastanitvenih objektov in sobodajalci. Pojasnil je, da je pri iskanju uporabil ključne besede, ki se nanašajo na zavrnitev ali preklic soglasij za obratovanje v podaljšanem delovnem času gostinskih obratov, ločeno za leta 2023, 2024 in 2025, ključne besede, ki se nanašajo na zahteve s strani občanov za zavrnitev ali preklic soglasja za obratovanje v podaljšanem delovnem času gostinskih obratov, ločeno za leta 2023, 2024 in 2025 ter ključne besede, ki se nanašajo na zavrnitve ali preklice soglasij za obratovanje v podaljšanem delovnem času gostinskih obratov za obdobje zadnjih 10 let. Nadalje je pojasnil, da se informacijski sistem aktivne in tekoče zbirke Lotus notes SPIS, kamor sodi omenjena zadeva, ne vodi na način, da se beležijo odločbe/dovoljenja/soglasja, na podlagi katerih vlagatelji pridobijo pravice (t.i. pozitivne odločbe/dovoljenja/soglasja) in odločbe, na podlagi katerih vlagatelji ne pridobijo pravice (t.i. zavrnilne odločbe). Če bi želel pridobiti dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilke, bi moral za vsako zahtevano leto analizirati vse dokumente iz klasifikacijskega znaka 321 Gostinstvo in najprej pridobiti podatek, ali se posamezen dokument nanaša na klasifikacijski znak obratovalni čas 3210, potem ugotoviti, ali se nanaša na podaljšani obratovalni čas gostinskega obrata (organ potrjuje tudi redni obratovalni čas gostinskih obratov) ter nazadnje ugotoviti, ali je bil podaljšani obratovalni čas potrjen s soglasjem ali je bil zahtevek za izdajo soglasja zavrnjen. Enak postopek bi bil potreben v primeru analize ugotovitve števila zahtev občanov za zavrnitev ali preklic soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času. Ob tem je izpostavil, da tovrstnih podatkov ni dolžan analizirati in obdelati, pri čemer niti ni dolžan voditi tovrstne evidence podatkov. Meni, da se pravica do dostopa do dokumentov nanaša samo na že obstoječe dokumente, ne pa na tiste, ki bi jih moral organ posebej ustvariti, predelati ali analizirati za potrebe prosilca. Ni dolžan torej izpisovati, zbirati ali preračunavati podatkov iz več različnih virov ali izvajati dodatne analize in obdelave, da bi zadostil zahtevi prosilke.

(15) Dne 20. 11. 2025 je IP, z namenom ugotovitve popolnega dejanskega stanja, pri organu opravil še ogled in camera. V okviru slednjega je organ ponovno pojasnil, da dokumentacijo v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov vodi v informacijskem sistemu Lotus notes SPIS, pri čemer posamezno vlogo evidentira pod številko zadeve, v katero področje po klasifikacijskem načrtu ta sodi. V obravnavanem primeru pod klasifikacijski znak obratovalni čas 3210. Ob tem je izpostavil, da ne vodi posebne evidence glede navedenih dokumentov, saj ga k temu ne zavezuje nobena zakonodaja. Pojasnil je, da pod klasifikacijskim znakom 3210 vodi zadeve, ki se nanašajo na redni obratovalni čas gostinskega obrata, podaljšani obratovalni čas in enodnevno podaljšanje obratovalnega časa gostinskega obrata. Izpostavil je, da je vsebina obrazca za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata predpisana s Pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, s spremembami in dopolnitvami). Obrazec zajema prijavo tako rednega, kot tudi podaljšanega obratovalnega časa. Gre torej za enoten obrazec, s katerim stranke lahko prijavijo obe vrsti obratovalnega časa (redni in podaljšani). Slednjega ob prejemu evidentirajo v glavni pisarni organa, pri čemer kot opis zadeve oz. poimenovanje dokumenta vnesejo splošen izraz: Prijava obratovalnega časa gostinskega obrata in naziv gostinskega obrata. Ob evidentiranju se torej posebej ne navede, ali gre za redni ali podaljšani obratovalni čas gostinskega obrata. Da bi ugotovil, na prijavo katerega obratovalnega časa se nanaša obrazec, bi moral pregledati in analizirati njegovo vsebino. V letu 2025 je prejel v reševanje cca. 900 obrazcev za vse tri vrste podaljšanja obratovalnega časa, kar pomeni, da bi moral odpreti vsako posamično zadevo št. 3210 in najprej ugotoviti, ali se zadeva nanaša na podaljšani obratovalni čas. Šele ob analizi obrazca bi lahko ugotovil, ali je bil slednji podan zaradi prijave rednega obratovalnega časa, zaradi izdaje soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času ali pa zaradi obeh obratovalnih časov hkrati. Navedeno je utemeljil z vpogledom v informacijski sistem Lotus notes SPIS, in sicer v aktivno in tekočo zbirko dokumentarnega gradiva. Vpogledal je v tri naključne zadeve št. 3210, ki se nanašajo na obratovalni čas. Iz slednjih izhaja, da iz opisa zadeve ni mogoče razbrati, na kateri delovni čas se nanaša vloga stranke (redni obratovalni čas, podaljšani obratovalni čas, oboje skupaj), niti ali je bilo v zadevi ugodeno ali zavrnjeno. Tudi poimenovanje odločitve organa je opredeljeno z različnim opisom zadeve (npr. dovoljenje, evidenca obratovalnega časa). Tako npr. iz zadeve št. 3210-670/2019 izhaja, da je stranka podala obrazec za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata, s katerim je podala prijavo rednega obratovalnega časa in vlogo za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času gostinskega obrata. Navedeni obrazec je v citirani zadevi evidentiran kot vhodni dokument, in sicer kot »Prijava obratovalnega časa gostinstva«. Šele z vpogledom in analizo obrazca, bi lahko ugotovili, da gre za obrazec, ki se nanaša na izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času gostinskega obrata. Po navedeni ugotovitvi bi moral organ nato še preveriti, kakšna je bila odločitev organa (pozitivna/negativna). Odločitev organa v zadevi št. 3210-670/2019 je npr. evidentirana kot izhodni dokument »Evidenca obratovalnega časa«, pri čemer odločitev organa predstavlja odločba, s katero je v izreku odločil, da se vlogi stranke za prijavo rednega obratovalnega časa gostinskega obrata ugodi, da se vlogi stranke za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času gostinskega obrata v določenih urah ugodi in da se vloga stranke za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času gostinskega obrata v določenih urah zavrne. Iz navedenega izhaja, da tudi same odločitve organa ni mogoče ugotoviti brez vsebinskega analiziranja dokumentov.

(16) Nadalje je organ na ogledu in camera v zvezi z zahtevo prosilke po posredovanju števila zahtev iz strani občanov za zavrnitev ali preklic dovoljenja za obratovanje v podaljšanem delovnem času gostinskih obratov, pojasnil, da tovrstne zahteve evidentira pod klasifikacijski znak 3210, pri čemer je pojasnil, da ne obstaja enotno poimenovanje dokumenta, ki bi ga organ vnesel pri evidentiranju pri rubriki opis zadeve. Slednje je utemeljil z vpogledom v informacijski sistem Lotus notes SPIS, z vnosom ključne besede preklic. Informacijski sistem je sicer ponudil zadetke, ki ustrezajo ključni besedi, vendar je šele z analizo dokumentov možno ugotoviti, za kakšen primer gre v konkretni zadevi (npr. preklic vlagatelja že vložene vloge, vloga za preklic s strani občanov, …). Organ torej brez vsebinskega analiziranja dokumentov ne more ugotoviti, kateri dokumenti ustrezajo zahtevi prosilke. Priklic dokumentov, ki ustrezajo prosilkini zahtevi, pa otežuje dejstvo, da se tovrstne zahteve ob evidentiranju različno poimenujejo.

(17) Prav tako je organ na ogledu in camera, v zvezi s pritožbeno navedbo prosilke glede predloženih podatkov s strani Policije na podlagi Zakona o varstvu javnega reda in miru, pojasnil, da ni povezave med podatki in odločanjem o vlogah za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov v smislu, da bi npr. Policija obvestila organ o ugotovljenih kršitvah z namenom, da bi organ po uradni dolžnosti izvedel preklic že izdanega soglasja oz. zavrnil zahtevo stranke za prijavo obratovalnega časa (rednega/podaljšanega). Glede objave odgovora organa na portalu pobude.ljubljana.si je pojasnil, da je bil odgovor za leto 2022 pripravljen na podlagi analize podatkov in slednji ni bil pridobljen z izvozom podatkov iz informacijskega sistema oz. iz evidenc, s katerimi, kot že zgoraj navedeno, organ ne razpolaga.

(18) Upoštevaje vse zgoraj navedeno IP zaključuje, da organ ne razpolaga s podatki, ki jih je prosilka navedla v zahtevi z dne 20. 8. 2025. Organ je namreč smiselno in celovito pojasnil, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente in prišel do ugotovitve, da s slednjimi ne razpolaga. Prav tako je bilo na ogledu in camera ugotovljeno, da informacijski sistem organa ne omogoča iskanja oz. filtriranja dokumentov po kriterijih, kot jih je v zahtevi postavila prosilka, kar pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«. Kot že zgoraj navedeno, bi moral organ za izpolnitev predmetne zahteve pregledati konkretne zadeve znotraj posameznega klasifikacijskega znaka in pri vsaki posamezni zadevi opraviti nadaljnjo vsebinsko analizo dokumentov oziroma podatkov po vsebinskih kriterijih prosilke. Takšno zbiranje in analiziranje zahtevanih informacij po vsebini pa bi nedvomno pomenilo ustvarjanje nove zbirke podatkov, česar pa ZDIJZ od organov ne zahteva. Ob navedenem IP poudarja, da v obravnavanem primeru ne gre za vprašanje, katere zahtevane dokumente oziroma podatke organ ima, temveč, ali je organ dolžan na zahtevo prosilke vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da pripravi zbirko po njenih vsebinskih kriterijih. Gre namreč za to, da bi organ moral po vsebinskih kriterijih, ki jih je določila prosilka šele presoditi, ali posamezni dokumenti v zahtevano zbirko podatkov sodijo, kar pa v obravnavanem primeru po oceni IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Če je za takšno ustvarjanje novega dokumenta potreben nesorazmeren vložek časa in truda, pa tudi, ko se dokumenti nahajajo v računalniških bazah, priprava takšne zbirke predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča št. II U 79/2009-10. V navedeni zadevi je namreč sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu (sodišču) ne obstaja, ker računalniški sistem (ne vpisnik Cp in ne evidence) ne omogoča iskanja po kriterijih prosilca, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Sodišče je v tej zadevi zaključilo, da bi iskanje in odbiranje dokumentov po kriterijih prosilca predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, tega pa organ ni dolžan storiti.

(19) Ob tem IP dodaja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma da bi posegel v postopke delovanja organa izven postopka po ZDIJZ. Pritožbeni postopek namreč ni namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati, temveč zgolj ugotovitvi, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

(20) Na podlagi zgoraj navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(21) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(22) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke