prosilec - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilki dostop do zahtevanega Geološko geomehanskega poročila v elektronski obliki. Prosilki je namreč omogočil dostop do poročila le na vpogled, s čimer se prosilka ni strinjala. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokument predstavlja okoljske podatke, zato omejitev glede načina seznanitve (zgolj na vpogled), kot jo določa prvi stavek drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ni podana, temveč se način seznanitve določi glede na zahtevo prosilca (v obravnavani zadevi torej v elektronski obliki). Ker je IP posledično ugotovil, da omejitev načina seznanitve na vpogled zaradi avtorskopravnega varstva, s strani organa ni bila zakonita, temveč bi organ moral odločiti, da lahko prosilko seznani na način elektronskega zapisa dokumenta, je IP odločbo organa odpravil in organu naložil posredovanje dokumenta v elektronski obliki, razen v delu varovanih osebnih podatkov. IP je tako pritožbi prosilke ugodil delno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-370/2025/7

Datum: 10. 9. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 28. 7. 2025, zoper odločbo MESTNE OBČINE LJUBLJANA, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-78/2025-3 z dne 19. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilke z dne 28. 7. 2025 se delno ugodi. Odločba MESTNE OBČINE LJUBLJANA, št. 090-78/2025-3 z dne 19. 7. 2025, se delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki v elektronski obliki posredovati elaborat Geološko geomehansko poročilo, št. 5421-152/2023-01, avgust 2023, ki ga je za MESTNO OBČINO LJUBLJANA pripravila družba …, na način, da v dokumentu prekrije podatke o projektantu in tehničnem sodelavcu na prvi strani dokumenta.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.     postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je 14. 7. 2025 zahtevala od organa, da ji posreduje javni dokument v zadevi projekta Zavarovanje objektov pod zahodnim pobočjem Ljubljanskega gradu, in sjcer dokument Geološko mehansko poročilo ali poročilo o geološkem nadzoru oziroma kako drugače poimenovan dokument. Sklicuje se na dokument, ki ga je izdalo Ministrstvo za naravne vire in prostor, to je Naravovarstveno soglasje (št. 35623-592/2022-2550-6 z dne 30. 11. 2022), kjer je med drugim tudi zapisano, da je treba v času poseganja v kamnino med deli zagotoviti geološki nadzor (poudarek na najdbah fosilov). Nadalje je navedla, da v imenu zainteresirane javnosti, ki je seznanjena z ZDIJZ, lastnikov Grajskega griča v Ljubljani, sporoča, da se zavedajo in poudarjajo, da je zadevno poročilo plačal organ z javnim denarjem. Materialne avtorske pravice so prešle na organ kot plačnika, ki mora javno objaviti zadevno poročilo z ustreznim zapisom avtorjev. Študija je tako po njihovem mnenju javna last. Zavedajo se, da je ob javni rabi zadevnega gradiva obvezno omeniti avtorje, ki jim moralne avtorske pravice ni mogoče odvzeti. Gradiva ne nameravajo uporabiti v komercialne namene. So zainteresirana javnost in lastniki Grajskega griča v Ljubljani, ki želijo poročilo natančno, strokovno proučiti. Kot obliko seznanitve je določila e-pošiljanje na naveden naslov e-pošte ali preko spletnega odložišča.

(2) Z elektronskim dopisom št. 090-78/2025-2 z dne 16. 7. 2025 je organ povabil prosilko na vpogled v dokument. Prosilka se vpogleda ni udeležila.

(3) Organ je o zahtevi prosilke izdal odločbo št. 090-78/2025-3 z dne 19. 7. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Organ je v obrazložitvi odločbe najprej povzel zahtevo prosilke ter nato izpostavil pojem in pomen informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Ker je ugotovil, da gre pri Geološko geomehanskem poročilu, št. 5421-152/2023-01, avgust 2023, ki ga je izdelala družba … za avtorsko delo, je odločil, da prosilcu na podlagi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ omogoči vpogled.

(4) Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 28. 7. 2025, in sicer iz razloga, ker ji je organ omogočil dostop do zahtevanega dokumenta le na vpogled, ne pa tudi v e-obliki ali preko spletnega odložišča ter se dodatno opredelila do zahteve.

(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-78/2025-7 z dne 12. 8. 2025, poslal v pristojno odločanje IP. S pritožbo je posredoval tudi dokumente zadeve št. 090-78/2025.

(6) Na poziv IP št. 090-370/2025/2 z dne 20. 8. 2025 je organ posredoval 22. 8. 2025 IP še elaborat Geološko geomehansko poročilo, ki ga je za MESTNO OBČINO LJUBLJANA pripravila družba …, za projekt Zavarovanje objektov zaradi poseka dreves pod Ljubljanskim gradom (razširitev območja), št. 5421-152/2023-01, avgust 2023 (v nadaljevanju: Geološko geomehansko poročilo), ter Naročilo za Zavarovanje objektov zaradi poseka dreves pod Ljubljanskim gradom (razširitev območja) – geološko geomehansko poročilo, št. N404-23-0070 z dne 20. 6. 2023 (v nadaljevanju: Poročilo).

(7) Z dopisom št. 090-370/2025/3 z dne 20. 8. 2025 pa je IP seznanil družbo …, s pritožbo in jo pozval na morebitno priglasitev stranske udeležbe. Vročitev je bila opravljena 21. 8. 2025. Družba se na dopis IP ni odzvala.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

(8) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Prvostopenjsko odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(9) IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v delu, ki se nanaša na odločitev organa glede oblike seznanitve prosilke z zahtevanim dokumentom, saj prosilka vztraja pri seznanitvi v elektronski obliki, med tem ko je organ odločil o vpogledu.

(10) V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse elemente informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ (gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga, informacije se nahajajo v materializirani obliki).

(11) Pri organu gre za zavezanca po 1. členu ZDIJZ, kar posledično pomeni, da je zavezan po ZDIJZ na področju celotnega svojega delovanje. Slednje med prosilko in organom v predmetni zadevi niti ni sporno.

(12) Ker je organ prosilki zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta v elektronski obliki zaradi varstva avtorskega dela, se IP najprej opredeljuje do tega vprašanja.

Avtorsko delo

(13) Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Glede na navedene določbe organ nima pravice odreči prosilcu pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo, razen, kadar tako določa zakon kot npr. drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, ki se nanaša na primer, če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba). V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ.

(14) Glede na navedeno je IP v pritožbenem postopku najprej ugotavljal, ali Geološko geomehansko poročilo predstavlja avtorsko delo, oziroma ali zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse predpostavke, ki izhajajo iz opredelitve avtorskega dela, kot ga določa prvi odstavek 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP), in to so individualnost, intelektualnost oziroma duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost.

(15) V obravnavanem primeru ni dvoma, da zahtevani dokument predstavlja geološko študijo oziroma inženirsko geološko poročilo, ki je izraženo v pisni obliki in ga je ustvaril človek. Pri zahtevanih dokumentih je izpolnjen tudi element duhovnosti. Ustvarjanje zahtevanih dokumentov je namreč zahtevalo delo intelekta oziroma duha avtorja oziroma avtorjev in ni prevladovalo fizično delo, zato je šlo nedvomno za izraz misli avtorja – avtor je moral uporabiti intelekt za oblikovanje vsebine dokumenta, predvsem v smeri zavarovanja objektov zaradi poseka dreves pod Ljubljanskim gradom s predlogom sanacijskih ukrepov, pri čemer je moral uporabiti svoje znanje in ustrezne metode oziroma predpostavke, ki jih morajo glede na zakonodajo te vrste dokumenti zajemati, ter pri tem opraviti terensko inženirsko geološko kartiranje, oceniti hidrogeološke razmere in geodinamične procese, … Pri pripravi obravnavanih dokumentov je torej nedvomno prevladovalo duhovno ustvarjanje in ustvarjalec je moral uporabiti svoj intelekt za pripravo te intelektualne stvaritve. Prav tako lahko zahtevane dokumente hkrati uporabljajo različni uporabniki, ne da bi se pri tem vsebina tega dokumenta izčrpala oziroma zmanjšala. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od ostalih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se še lahko uvršča med avtorska dela. Obravnavani dokument nedvomno izpolnjuje tudi kriterij individualnosti. Nedvomno je individualnost botrovala izbiri besed, stavkov in načina podajanja stališča. Odločitev o tem, kako bo posameznik obrazložil in predstavil svoje ugotovitve,…, katere besede bo uporabil, kako jih bo strukturiral, razdelil (ali bo uporabil enotno besedilo, poglavja, podpoglavja, točke, tabele ipd.), v konkretnem primeru nedvomno izkazuje izpolnjenost kriterija individualnosti dela. Da obravnavani dokument vsebujejo zadostno mero individualnosti, kaže tudi dejstvo, da gre za kategorijo, ki dopušča različne možnosti razlage in forme, kar pomeni, da je delo avtorja na določeni ustvarjalni ravni oziroma kaže na določeno količino individualnosti.

(16) IP je vpogledal še v Naročilo, ki jo je kot pravno podlago za izdelavo zahtevanega poročila navedel in posredoval organ. IP pri tem ugotavlja, da materialne avtorske pravice (pravica do reprodukcije avtorskega dela in distribucije te reprodukcije) na zahtevanem Geološko geomehanskem poročilu niso bile prenesene na organ.

(17) Za odločitev v obravnavanem primeru pa je, v povezavi z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, odločilno dejstvo, da zahtevano Geološko geomehansko poročilo vsebuje okoljske podatke. Dokument namreč vsebuje tudi geografski opis zadevnega področja, podatke o stratigrafsko litoloških razmerah, tektoniki in hidrogeoloških razmerah, pa tudi karakteristiki pobočja, velikosti izpadlih kamnin, nevarnostih pri izvedbi, ukrepih za preprečitev erozije, simulaciji padanja kamenja ter v zvezi s tem predloge sanacijskih ukrepov.

(18) 15. člen Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-2), ki ureja načelo javnosti okoljskih podatkov, določa, da so okoljski podatki javni, tj. da ima vsakdo pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Dostop do okoljskih podatkov ureja ZVO-2 v 160. členu. V prvem odstavku določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-2 torej jasno napotuje na ZDIJZ in Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Tretji odstavek 160. člena ZVO-2 določa, da so, ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, javni. Tretji odstavek 160. člena ZVO-2 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, in sicer da mora organ, ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena ZVO-2. Glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-2 o opredelitvi okoljskih podatkov.

(19) ZVO-2 zelo široko opredeljuje, kaj je okoljski podatek. Določba šestnajste točke 3. člena kot okoljski podatek definira katero koli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. V drugem odstavku 160. člena ZVO-2 primeroma našteva, kaj se šteje za okoljski podatek, in pri tem med drugim določa, da je okoljski podatek podatek o stanju okolja in njegovih delov (1. točka citiranega člena) ter podatek o naravnih pojavih (2. točka citiranega člena). Zahtevano poročilo se nanaša na stanje okolja in njegovih delov (vsebuje informacije o stanju na določenem območju v povezavi s posekom dreves) in tudi na naravne pojave (npr. erozijski kanali). Ob tem IP izpostavlja, da se po 5. točki drugega odstavka 160. člena ZVO-2 za okoljski podatek šteje tudi podatek o dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami. V obravnavanem primeru sicer ne gre za akt organa, gre pa za dokument, s katerim organ razpolaga v okviru izvrševanja svojih nalog in je povezan z načrtovanjem posega v okolje, tj. s projektom, ki vključuje posek dreves pod Ljubljanskim gradom, kar po mnenju IP predstavlja primerljiv dokument.

(20) V skladu z 2. členom Aarhuške konvencije pomenijo »okoljske informacije« vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije, v kakšni koli drugi materialni obliki:

a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov,

b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju ter

c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavka b).

Podatke v zahtevanem poročilu je mogoče uvrstiti v vse tri citirane točke, saj vsebuje podatke o stanju elementov okolja (npr. o stanju konkretnih dreves, zemljine,…), o predlaganih ukrepih, ki bi lahko vplivali na elemente okolja (npr. posek drevesa,…) in o stanju kulturnih znamenitosti in objektov, na katerega bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali ukrepi v zvezi s temi elementi (npr. stanje dela Grajskega hriba kot zavarovanega območja urbanega gozda in stanje objektov pod njem).

(21) Izhajajoč iz navedenih definicij okoljskega podatka po ZVO-2 in Aarhuški konvenciji, IP poudarja, da med okoljske podatke ni mogoče šteti zgolj tistih, ki pomenijo obremenitve okolja, temveč je definicija okoljskega podatka širša in se nanaša tudi na stanje okolja in njegovih delov, na podatke o naravnih dobrinah, o dejavnostih vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil. Kot že predhodno navedeno, se zahtevano poročilo nanaša na podatke o stanju okolja in njegovih delih ter naravnih pojavih, ki jih je avtor poročila preučil, da je lahko organu predlagal ukrepe za zaščito objektov pod Ljubljanskim gradom v zvezi z predvideno sečnjo večjih dreves, ki ogrožajo spodaj stoječe stanovanjske in upravne stavbe. Zahtevano poročilo zato nedvomno vsebuje okoljske podatke, ki so absolutno javni na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(22) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je organ nepravilno uporabil določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da kadar je informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Organ je namreč spregledal, da ta isti odstavek v nadaljevanju določa, da kadar gre za podatke iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (t.i. okoljski podatki), organ ne glede na prejšnji stavek omogoči dostop v skladu s prejšnjim odstavkom. Povedano drugače, tudi če gre za avtorskopravno zavarovano informacijo, ki pa predstavlja okoljske podatke, se dostop do dokumenta presoja na podlagi prvega odstavka 25. člena ZDIJZ, ta pa določa, da če organ prosilcu ugodi, ga seznani z informacijo tako, da jo prejme bodisi na vpogled, bodisi zagotovi prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Kadar zahtevani dokumenti predstavljajo okoljske podatke, omejitev glede načina seznanitve (zgolj na vpogled), kot jo določa prvi stavek drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ni podana, temveč se način seznanitve določi glede na zahtevo prosilca (v obravnavani zadevi torej v elektronski obliki).

(23) IP posledično ugotavlja, da omejitev načina seznanitve na vpogled zaradi avtorskopravnega varstva, s strani organa ni bila zakonita, temveč bi organ moral odločiti, da lahko prosilko seznani na način elektronskega zapisa dokumenta.

(24) IP pa po uradni dolžnosti ugotavlja še, da ta vsebuje osebne podatke, zato se v nadaljevanju opredeljuje še do te izjeme od dostopa.

Izjema varstva osebnih podatkov

(25) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(26) Upoštevaje pojem osebnega podatka IP ugotavlja, da Geološko geomehansko poročilo obsega podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb, njihovi izobrazbi, položaju oziroma delovnem mestu, podpisu in identifikacijski številki vpisa v Imenik pooblaščenih inženirjev.

(27) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo (posredovanje prosilki oziroma javnosti) zahtevanih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov.

(28) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(29) Upoštevaje navedeno in po vpogledu v Geološko geomehansko poročilo IP ugotavlja:

- Niso varovani podatki o imenu, priimku, naslovu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Podatki o imenu, priimku in vrsti zastopanja so torej javni podatki, prav tako tudi osebni podpisi v svojstvu tega zastopanja, kar pomeni, da so ti podatki direktorja družbe …, prosto dostopni.

- Prav tako niso varovani podatki o imenu, priimku, stopnji in vrsti izobrazbe, podpisu in identifikacijski številki pooblaščenega inženirja. Ti podatki so namreč javno dostopni v Imenu pooblaščenih inženirjev, ki je prosto dostopen na spletnih straneh Inženirske zbornice Slovenije (IZS).[1] V ta imenik se namreč vpisujejo posamezniki, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za pooblaščenega inženirja ali na podlagi odločbe o priznavanju poklicne kvalifikacije. Imenik pooblaščenih inženirjev je sicer javno dostopen na podlagi12. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki tako predstavlja pravno podlago za razkritje podatkov pooblaščenega inženirja v obravnavanem primeru.

- Ni podana pravna podlaga za razkritje podatkov o imenih, priimkih, stopnji in vrsti izobrazbe projektanta in tehničnega sodelavca pri zadevnem poročilu.

(30) Drugih izjem od dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Delni dostop

(31) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (19. člen), do zahtevanih podatkov mogoč, zato je odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

(32) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilke ugodil v delu, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil in odločil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilke zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(33) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

(34) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] https://www.izs.si/imenik/pooblasceni-inzenirji/