prosilec - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

IP j v pritožbenem postopku presojal zavrnilni del odločitve organa, s  katero je ta, zaradi neobstoja dokumentacije in izjeme varstva osebnih podatkov, zavrnil dostop do določene dokumentacije. IP je ugotovil, da je pritožba prosilca utemeljena v delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ki jih je dovoljeno razkriti na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-298/2025/13

Datum: 10. 10.2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 6. 2025, zoper odločbo Inšpektorata Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, Proletarska cesta 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-43/2025-4 z dne 15. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 3. 6. 2025 zoper odločbo Inšpektorata Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, št. 090-43/2025-4 z dne 15. 5. 2025, se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe v delu, ki se nanaša na »vse listine, ki izkazujejo uradni status navedene oziroma njeno usposobljenost«, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopij posredovati:

-          dokument št. 701-206/2020-2 z dne 11. 6. 2020, pri čemer je dolžan prekriti v prvem odstavku datum in kraj rojstva ter v drugem odstavku datum zaključka študija ter študijski program,

-          potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za inšpektorja št. 60410-9/2023/92, pri čemer je dolžan prekriti datum rojstva ter

-          odločbo o imenovanju št. 100-13/2024-16 z dne 23. 4. 2024, pri čemer je dolžan prekriti datum rojstva v prvi točki izreka citirane odločbe ter naslov bivališča na drugi strani spodaj.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 30. 4. 2025 na organ naslovil zahtevo za posredovanje zapisnika in celotne dokumentacije v zvezi s poslovanjem …… (v nadaljevanju javna uslužbenka) dne 22. 4. 2025 med 10:30 in 13:45 uro, na …… ulici. Hkrati je zaprosil za posredovanje vseh listin, ki izkazujejo uradni status javne uslužbenke oziroma njeno usposobljenost (stopnja, vrsta izobrazbe, strokovni izpit, datum doseženega statusa naziv inšpektorja, itn.)

(2) Organ je prosilca pozval k dopolnitvi zahteve, in sicer s podatki o njegovem osebnem imenu in naslovu, s podrobnejšo opredelitvijo zahtevanih informacij ter podatkom o načinu seznanitve. Prosilec je dne 6. 5. 2025 zahtevo dopolnil in navedel, da se želi seznaniti z vso listinsko dokumentacijo o opravljenih preverbah, s posnetki in prejetimi dokazi, z izjavami zavezancev, z opravljenimi dejanji po prejetju teh ter vpogled v vso nastalo dokumentacijo. Ponovno je izpostavil, da je zaprosil za vso nastalo dokumentacijo, posnetke, ki jih je opravila javna uslužbenka v postopku z napravami (tablica, telefon). Prav tako je navedel, da želi prejeti zapisnik o inšpekcijskem nadzoru, dokumentacijo, fotografije in izjave, ki jih je prejela inšpektorica od …., da so javno zemljišče v lasti OGDP MOL, kjer se je izvajal nadzor, kupili od stanovanjske zadruge in izjavo ……, vse kar je beležila s tablico in snemala s telefonom na dan 22. 4. 2025, listine o odločanju v inšpekcijskem in prekrškovnem postopku, vse izvedene preverbe in opravljena dejanja pred izdajo odločbe. Prav tako naj organ predloži vso dokumentacijo in pravne podlage, ki dokazujejo strokovno usposobljenost ….., in sicer, da ima univerzitetno ali visoko izobrazbo, 5 letne delovne izkušnje s področja, ki ga je izvajala oz. ga opravlja organ, opravljen izpit za inšpektorja, datum imenovanja.

(3) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-43/2025-4 dne 15. 5. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V obrazložitvi slednje je navedel, da je vpogledal v zadevo št. 354-302/2025, v kateri je evidentiranih 6 dokumentov, do katerih je prosilcu omogočil dostop v celoti. Nadalje je ugodil zahtevi prosilca po posredovanju listine, ki izkazuje status in usposobljenost Natalije Okorn za opravljanje inšpekcijskega nadzora, in sicer je prosilcu dovolil vpogled v službeno izkaznico inšpektorice. Prav tako je ugodil njegovi zahtevi po vpogledu v posnetke inšpektorice, nastale dne 22. 4. 2025 ter mu jih posredoval skupaj z izpodbijano odločbo. Zaradi neobstoja dokumentacije je zavrnil prosilčevo zahtevo za posredovanje zapisnika o inšpekcijskem nadzoru z dne 22. 4. 2025, izjave ……, izjave ……. ter posnetkov s telefona z dne 22. 4. 2025. Zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov pa je zavrnil dostop do podatkov o stopnji in vrsti izobrazbe javne uslužbenke.

(4) Zoper navedeno odločitev organa je prosilec dne 3. 6. 2025 vložil pritožbo. V njej navaja, da mu organ ni posredoval dokumentacije o usposobljenosti …….. ter da je ugotovitev organa, da zapisnik o inšpekcijskem nadzoru na dan 22. 4. 2025 (prisotnost osebe KPL), ne obstaja, v nasprotju z odgovorom županu št. 354-302/2025 z dne 25. 4. 2025. V zvezi s tem naj se mu posreduje dokumentacije o času uporabe službenega vozila javne uslužbenke in listine, nastale ob prisotnosti osebe KPL z javno inšpektorico ob izvajanju nadzora ter dokumentacijo o vzroku napotitve javne uslužbenke in osebe KPL na ……. ulico. Prav tako vztraja pri posredovanju podatkov za vsa uporabljena tehnična sredstva, fotografije in zapiske, ki jih je javna uslužbenka uporabljala in izvajala (tablica, telefon, izjava …… in …….) dne 22. 4. 2025, vključno z dokumentacijo, ki jo je prejela od ……..

(5) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(6) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 18. 8. 2025 in dne 6. 10. 2025.

(7) Dne 20. 8. 2025 je IP s strani javne uslužbenke prejel predlog za priznanje statusa stranskega udeleženca v predmetnem postopku. Slednja je pravni interes za vstop v predmetni postopek utemeljila z dejstvom varstva osebnih podatkov, saj ne želi, da bi razkritje njenih osebnih podatkov preseglo okvire informacij javnega značaja po ZDIJZ ter Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov). O navedeni zahtevi je IP, skladno s tretjim odstavkom 142. člena ZUP, obvestil prosilca ter o njej odločil s sklepom št. 090-298/2025/10 z dne 10. 9. 2025. S citiranim sklepom je IP sledil navedbam javne uslužbenke ter ji priznal pravico biti stranska udeleženka v konkretnem pritožbenem postopku.

Pritožba je delno utemeljena.

(8) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec v pritožbi izrecno nasprotuje odločitvi organa glede dostopa do zapisnika o inšpekcijskem nadzoru na dan 22. 4. 2025, dostopa do podatkov za vsa uporabljena tehnična sredstva, fotografije in zapiske, ki jih je javna uslužbenka uporabljala in izvajala (tablica, telefon, izjavi …….. in …….) dne 22. 4. 2025, vključno z dokumentacijo, ki jo je prejela od ……. ter odločitvi glede dostopa do dokumentacije o usposobljenosti javne uslužbenke.

(9) IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 ter sodbi št. II U 431/2022-27 z dne 12. 4. 2024. Navedeno pomeni, da se je treba držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga s podatki/dokumenti z določeno vsebino, ki jih je prosilec opredelil v zahtevi z dne 6. 5. 2025. IP tako ugotavlja, da so pritožbene navedbe prosilca glede posredovanja drugih dokumentov (dokumentacija o času uporabe službenega vozila javne uslužbenke in listine, nastale ob prisotnosti osebe KPL z javno inšpektorico ob izvajanju nadzora, vzrok napotitve javne uslužbenke in osebe KPL na ….. ulico), za ta postopek nebistvene, saj navedeni dokumenti niso bili predmet zahteve prosilca z dne 6. 5. 2025. Vezanost IP na zahtevo prosilca v postopku dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval, zato tudi ne morejo biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa.

(10) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato v nadaljevanju ugotavlja, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Organ je namreč zahtevo prosilca za posredovanje določene dokumentacije zavrnil zaradi neobstoja slednje ter obstoja izjeme varstva osebnih podatkov.

Informacija javnega značaja

(11) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(12) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Slednje izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, v kateri je slednje zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

(13) Prosilec v pritožbi izrecno nasprotuje odločitvi organa glede dostopa do zapisnika o inšpekcijskem nadzoru na dan 22. 4. 2025, dostopa do podatkov za vsa uporabljena tehnična sredstva, fotografije in zapiske, ki jih je javna uslužbenka uporabljala in izvajala (tablica, telefon, izjavi ……. in …….) dne 22. 4. 2025, vključno z dokumentacijo, ki jo je prejela od ……. Dostop do navedene dokumentacije je organ zavrnil, ker s slednjo ne razpolaga.

(14) V odgovoru z dne 18. 8. 2025 je organ pojasnil, da inšpekcijski postopek v predmetni zadevi ni bil uveden, zato ne razpolaga z zapisnikom o inšpekcijskem nadzoru. Ob tem je v zvezi z navedbo prosilca glede odgovora županu pojasnil, da je v odgovoru št. 354-302/2025-3 z dne 25. 4. 2025 navedeno, da inšpekcijski postopek v predmetni zadevi ne bo uveden, kar dodatno potrjuje njegovo navedbo, da z zahtevanim zapisnikom ne razpolaga. IP je vpogledal v spis zadeve št. 354-302/2025, v kateri organ vodi dokumentacijo v zvezi z dogodkom z dne 22. 4. 2025 in ugotovil, da se zapisnik o inšpekcijskem nadzoru ne nahaja v navedenem spisu. Ob tem IP dodaja, da iz odgovora organa z dne 18. 8. 2025 izhaja, da se vse dokumentacija, vezana na predmetno zadevo, vodi v predmetni zadevi. Prav tako je organ navedel, da ne razpolaga z zvočnimi posnetki, temveč zgolj s slikovnimi posnetki, posnetimi v času ogleda zelenice na občinski cesti z dne 22. 4. 2025, in sicer v časovnem obdobju: ob 13:04 uri; 13:05 uri; 13:06 uri; 13:08 uri; 13:15 uri; 13:26 uri; 13:46 uri ter ob 13:48 uri (skupno 8 fotografij), ki jih je prosilec že prejel na podlagi izpodbijane odločbe. Izpostavil je, da javna uslužbenka dne 22. 4. 2025 pred časom 13:04 ure v času ogleda zelenice fotografij ni posnela. IP je vpogledal v spis zadeve št. 354-302/2025 in ugotovil, da ta, razen že posredovanih fotografij prosilcu, ne vsebuje drugih fotografij.

(15) Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa, IP ne dvomi v navedbe, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevano dokumentacijo ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Ker organ z navedenimi dokumenti ne razpolaga, je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Izjema varstva osebnih podatkov

(16) Prosilec v pritožbi vztraja tudi pri posredovanju:

- izjave …… in ……, vključno z dokumentacijo, ki jo je javna uslužbenka prejela od …... Dostop do navedene dokumentacije je organ zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevani dokumenti ne razpolaga ter

- dokumentacije o usposobljenosti javne uslužbenke. V zahtevi z dne 6. 5. 2025 je navedel, da želi prejeti dokumentacijo in pravne podlage, ki dokazujejo strokovno usposobljenost ….., in sicer, da ima univerzitetno ali visoko izobrazbo, 5 letne delovne izkušnje s področja, ki ga je izvajala oz. ga opravlja organ, opravljen izpit za inšpektorja in datum imenovanja. Dostop do informacij glede stopnje, vrste izobrazbe javne uslužbenke je organ zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, ugodil pa je prosilčevi zahtevi po posredovanju dokumenta, ki izkazuje status in usposobljenost javne uslužbenke za opravljanje inšpekcijskega nadzora, na način, da mu omogoči vpogled v službeno izkaznico javne uslužbenke.

(17) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(18) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(19) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(20) Glede na to, da je prosilec v zahtevi z dne 6. 5. 2025 izrecno navedel, da se njegova zahteva med drugim nanaša tudi na posredovanje dokumentacije v zvezi z dvema dotičnima osebama, ki ju je opredelil z imenom in priimkom, tj. ….. in ……, IP ugotavlja, da je treba dostop do zahtevane dokumentacije primarno zavrniti iz razloga varstva osebnih podatkov. Ker je prosilec v zahtevi navedel, na katero posameznico se njegova zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznice, na katero se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv in zanj zahteva določene (osebne) podatke. Iz navedenega razloga je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(21) Nadalje IP glede dokumentacije, ki izkazuje strokovno usposobljenost javne uslužbenke, ugotavlja, da je organ zavrnil dostop do informacij glede stopnje in vrste izobrazbe javne uslužbenke zaradi varstva osebnih podatkov, ugodil pa je zahtevi po posredovanju dokumenta, ki izkazuje status in usposobljenost javne uslužbenke za opravljanje inšpekcijskega nadzora, na način, da mu omogoči vpogled v službeno izkaznico javne uslužbenke. Kot že zgoraj navedeno, se je prosilec želel seznaniti z dokumenti, ki izkazujejo, da ima javna uslužbenka univerzitetno ali visoko izobrazbo, 5 letne delovne izkušnje s področja, ki ga je izvajala oz. ga opravlja organ, opravljen izpit za inšpektorja in datum imenovanja.

(22) Organ je odgovoru z dne 18. 8. 2025 priložil dokumentacijo, ki ustreza zahtevi prosilca, in sicer:

- dokument št. 701-206/2020-2 z dne 11. 6. 2020. IP ugotavlja, da navedeno dokazilo o izobrazbi vsebuje varovane osebne podatke javne uslužbenke, ki jih je organ ob posredovanju dolžan prekriti, saj IP ni našel pravne podlage za njihovo posredovanje, in sicer: datum in kraj rojstva, datum zaključka študija ter podatek o študijskem programu,

- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za inšpektorja. IP ugotavlja, da navedeno potrdilo vsebuje varovan osebni podatek javne uslužbenke, ki ga je organ ob posredovanju dolžan prekriti, saj IP ni našel pravne podlage za njegovo posredovanje, in sicer: datum rojstva ter

- odločbo o imenovanju št. 100-13/2024-16 z dne 23. 4. 2024. IP ugotavlja, da navedena odločba vsebuje varovane osebne podatke javne uslužbenke, ki jih je organ ob posredovanju dolžan prekriti, saj IP ni našel pravne podlage za njihovo posredovanje, in sicer: datum rojstva in naslov javne uslužbenke.

Upoštevaje vse navedeno je IP pritožbi prosilca v tem delu delno ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je IP naložil posredovanje podatkov gre namreč za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, ki jih je dovoljeno razkriti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (ker izkazujejo izpolnjevanje pogojev za delovno mesto v javnem sektorju).

(23) Prosilec je v zahtevi z dne 6. 5. 2024 navedel tudi, da se želi seznaniti z dokumentom, iz katerega izhaja, da ima javna uslužbenka 5 letne delovne izkušnje s področja, ki ga je izvajala oz. ga opravlja organ. Organ je pojasnil, da s takšnim dokumentom ne razpolaga. Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa, IP sledi ugotovitvi slednjega, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, saj takšen dokument, ni bil niti razpisni pogoj za zasedbo delovnega mesta, niti je tak dokument opredeljen v aktu o sistematizaciji za zasedbo delovnega mesta. Na podlagi navedenega IP ne dvomi v navedbe, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevano dokumentacijo ni razpolagal.

(24 ) Upoštevaje vse zgoraj navedeno je IP pritožbi prosilca delno ugodil in odločil tako, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

(25) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(26) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke