prosilec - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

Medij je zahteval odgovore na vprašanja glede spremembe premoženja župana. Organ je odgovoril, da vprašanje ne sodi v njegovo delovno področje in da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP potrdil odločitev organa prve stopnje, saj je ugotovil, da slednji ni dolžan poročati o premoženjskem stanju župana in posledično z dokumenti ne razpolaga. Pritožbeni postopek po ZMed je vezan na obstoj dokumentov, če organ z dokumenti ne razpolaga, pritožba ni dovoljena.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-194/2025/2

Datum: 6. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 259. člena v povezavi s prvim odstavkom 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi medija … (v nadaljevanju prosilec) z dne 18. 4. 2025, zoper sklep Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 091-20/2025-7 z dne 18. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 18. 4. 2025 zoper sklep Mestne občine Ljubljana št. 091-20/2025-7 z dne 18. 4. 2025 se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 11. 3. 2025 po elektronski pošti na organ naslovil več novinarskih vprašanj, in sicer glede spremembe premoženjskega stanja župana v letu 2024, in sicer podrobnosti glede pridobitve zemljiške parcele (natančna lokacija, koliko ste za parcelo plačani na dražbi in ali imate s parcelo kakšne investicijske načrte) in glede pridobitve posojila (komu je posodil denar, koliko denarja ste posodili in za kakšen namen).

(2) Organ je prosilcu odgovoril na podobna vprašanja dne 25. 2. 2025 in 6. 3. 2025, kot tudi ustno na novinarski konferenci in v telefonskem pogovoru. Dne 15. 4. 2024 je podal tudi celovit odgovor, da se informacije ne nanašajo na delovno področje organa, temveč na podatke o spremembi premoženjskega stanja župana, ki jih je skladno z zakonom prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije. Podatki o spremembi premoženjskega stanja župana so javni v obsegu, kot jih je objavil KPK. Ker se podatki ne nanašajo na delovno področje organa, ta z njimi ne razpolaga in jih prosilcu ne more posredovati.

(3) Zoper zavrnilni odgovor organa je prosilec dne 15. 4. 2025 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je župan javna osebnost, da razpolaga z državnim denarjem, zato je v interesu javnosti, da mediji spremljajo spremembe njegovega premoženjskega stanja in o tem poročajo. Ker je župan informacije že poročal pristojni instituciji, ni ovir, da informacij ne bi razkril tudi javnosti. Pojavlja se namreč vprašanje, kako je mogoče, da župan posoja denar in komu. Nenavadno je, da se župan, ki upravlja z javnim denarjem, ukvarja s posojanjem denarja. Mediji so čuvaji javnega denarja in skrbniki, da se z morebitnimi nepravilnostmi javnost seznani.

(4) Organ je dne 18. 4. 2025 pritožbo prosilca zavrgel s sklepom št. 091-20/2025-7 (v nadaljevanju izpodbijani sklep). V obrazložitvi je navedel, da pritožba ni dovoljena, če zavrnilni odgovor ne izhaja iz dokumenta ali drugega dokumentarnega gradiva. Zavezanec za prijavo premoženjskega stanja in sprememb premoženjskega stanja je župan in ne organ. Organ je dolžan sporočiti le seznam zavezancev za prijavo premoženjskega stanja, ni pa zavezan o premoženjskem stanju funkcionarjev tudi poročati. Ker organ posledično ne razpolaga z informacijami o premoženjskem stanju župana, niti teh podatkov ni dolžan zbirati ali hraniti, dokumenta, iz katerega bi izhajali odgovori na vprašanja medija, organ nima, posledično se medij ne more pritožiti zoper obvestilo o zavrnitvi odgovora.

(5) Prosilec je istega dne vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep in navedel, da je obveznost poročanja o premoženjskem stanju vezana na funkcionarski položaj. Posledično o svojem premoženju poroča župan v funkciji župana in ne v svojem osebnem imenu. Organ, katerega predstojnik je župan, je torej pristojen, da pridobi podatke od župana in jih posreduje mediju.

(6) Organ je pritožbo prosilca, z dopisom z dne 28. 4. 2025, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.  

(7) V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavrnil odgovore na vprašanja medija z utemeljitvijo, da odgovori ne sodijo v delovno področje organa in da organ posledično z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja prosilca, ne razpolaga. Gre torej za zavrnilni odgovor, zoper katerega je prosilec dne 15. 4. 2025 vložil pritožbo, ki pa je v skladu z devetim odstavkom 45. člena ZMed dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta.

(8) V skladu z 240. členom ZUP je na strani organa prve stopnje, da preizkusi, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Organ je navedeni preizkus izvedel in pritožbo prosilca kot nedovoljeno z izpodbijanim sklepom zavrgel.

(9) Pri vprašanju, ali je odločitev organa pravilna in zakonita, je torej treba ugotoviti, ali organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja, ki jih je zastavil prosilec in so navedena v točki (1) te odločbe.

(10) Z vpogledom v predloženo komunikacijo se IP strinja z organom, da gre za vprašanja, ki se nanašajo na zasebno sfero župana. Prosilec je več kot očitno vprašanja naslovil neposredno na župana in spraševal o njegovem premoženjskem stanju (ki ne predstavlja javnih sredstev, kot to zmotno utemeljuje prosilec), zato IP ni imel utemeljenega razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da s tovrstnimi dokumenti organ ne razpolaga, zaradi česar pritožba prosilca ni dovoljena. Prav tako se IP strinja z organom, da se vprašanja ne nanašajo na delovno področje organa, kar je procesna predpostavka, ko govorimo o informacijah za medije.

(11) Pritožbeni postopek po ZMed je vezan na obstoj dokumentov, če organ z dokumenti ne razpolaga, pritožba ni dovoljena. Organ dokumentov tudi ni dolžan pridobivati od župana za potrebe podaje odgovora mediju. IP ob tem poudarja, da je sicer ZMed širši glede samega dostopa, saj zajema tudi neobstoječe dokumente in eventualno tudi informacije, ki ne sodijo v delovno področje organa, kar pomeni, da mediji lahko zahtevajo odgovore, ki iz dokumentov ne izhajajo, vendar je presoja organa, kaj in v kakšnem obsegu bo na takšna vprašanja odgovoril. Vendar kot pojasnjeno, je zakonodajalec pritožbeni postopek po 45. členu ZMed predvidel zgolj in izključno takrat, ko odgovor na vprašanje izhaja iz že obstoječega dokumenta, ob predpostavki, da informacija sodi v delovno področje organa in da organ z dokumentom razpolaga. Če navedeni pogoji niso podani, kot je bilo to ugotovljeno v obravnavanem postopku, pritožba ni dovoljena.

(12) Glede na zgoraj navedeno IP ugotavlja, da je bila pritožba prosilca sicer pravočasna in vložena po upravičeni osebi, vendar pa zahtevane informacije ne izhajajo iz dokumenta, s katerim bi organ razpolagal, zato pritožba prosilca ni dovoljena in jo je organ upravičeno s sklepom zavrgel. Organ ni dolžan niti nima pravne podlage zahtevati od župana, da predloži svoje osebne dokumente, ki se nanašajo na njegovo zasebno premoženje, ki ga je prijavil KPK, tega pa mu ne more naložiti niti IP v pritožbenem postopku.

(13) Glede na navedeno je organ z izpodbijanim sklepom odločil pravilno, zato je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi prvega odstavka 259. člena v povezavi s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

(14) Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke