prosilec - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do izvirnika pisma, ki ga je župan poslal predsedniku Republike Srbije. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ zahtevanega pisma nima v posesti in da pismo ne sodi v delovno področje organa. Gre namreč za osebno pismo, v katerem je župan izrazil svoje osebno mnenje, njegova vsebina pa se ne nanaša na delovno področje organa. IP je poudaril, da je tudi pri javnih funkcionarjih treba upoštevati pravico do tajnosti pisem, kadar gre za dejavnost, ki jo je posameznik, ki sicer opravlja javno funkcijo, izvajal v okviru svojega zasebnega življenja.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-107/2025/4

Datum: 4. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 2. 2025, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-16/2025-4 z dne 17. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 21. 2. 2025 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, št. 090-16/2025-4 z dne 17. 2. 2025, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilec je v zahtevi z dne 10. 2. 2025 od organa zahteval, da mu posreduje kopijo izvirnika pisma, ki ga je župan … naslovil na predsednika Republike Srbije ….

(2)           Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-16/2025-4 z dne 17. 2. 2025. Povzel je 4. člen ZDIJZ in pojasnil, da je na podlagi zahteve prosilca preveril, ali razpolaga z zahtevanim dokumentom. Zahteva se nanaša na osebno korespondenco župana organa. Osebna korespondenca funkcionarjev organa ni del dokumentarnega gradiva organa, zato je organ ugotovil, da z dokumentom ne razpolaga. Ker organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, je bila na podlagi 4. člena ZDIJZ zahteva prosilca zavrnjena

(3)           Dne 21. 2. 2025 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-16/2025-4 z dne 17. 2. 2025, v kateri je najprej pojasnil, da je bila vsebina pisma na spletni strani predsednika … 30. 1. 2025 objavljena na povezavi: https://www.predsednik.rs/lat/pres-centar/saopstenja/pismo-gradonacelnika-ljubljane. To je doslej edini javnosti znan vir delne vsebine tega pisma. Tudi datum pošiljanja pisma ni znan. Zahteva prosilca je bila zavrnjena z argumentom, da gre za osebno pismo. Prosilec meni, da zavrnitev ni upravičena. Župan … je na novinarski konferenci 4. 2. 2025 na sedežu organa povedal, da je bilo pismo poslano z »glavo župana Ljubljane« oziroma »glavo« za dopise. (dokaz: posnetek konference na naslovu https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/novinarske-konference/novinarska-konferenca-zupana-mestne-obcine-ljubljana-78/). Iz navedenega izhaja, da je bilo pismo sestavljeno kot uraden dokument organa oziroma dokument kabineta župana organa, torej je informacija javnega značaja. Prepis oziroma povzetek pisma je bil 30. 1. 2025 objavljen na uradni spletni strani predsednika Republike Srbije, z naslovom »Predsednik Republike Srbije … primio je pismo gradonačelnika Ljubljane …« (v prevodu: »Predsednik Republike Srbije … je prejel pismo župana Ljubljane …«). Tudi iz tega izhaja, da je pismo uraden dokument in s tem informacija javnega značaja. Pismo župana … je v slovenski javnosti sprožilo pomembno politično in družbeno razpravo ter proteste. Javna objava pisma, katerega prave vsebine, oblike in elementov ne poznamo, bi pomembno doprinesla k razumevanju delovanja oseb, ki so izvoljene na najvišje javne funkcije, ter njihovih obveznosti pri zastopanju volivcev. Županska funkcija je pri tem še posebej izpostavljena, saj gre za enega najpomembnejših organov lokalne samouprave, položaj, na katerega so kandidati izvoljeni z neposrednimi volitvam.

(4)           Organ je pritožbo z dopisom št. 090-16/2025-7 z dne 25. 3. 2025, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

(5)           IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, o katerem je nastal zapisnik št. 090-107/2025/3 z dne 2. 4. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(6)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7)           Prosilec izpodbija odločbo organa št. 090-16/2025-4 z dne 17. 2. 2025, ker dvomi v upravičenost odločitve organa, da ne razpolaga z zahtevano informacijo javnega značaja. Iz definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ izhajajo trije pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za obstoj informacije javnega značaja:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8)           V obravnavani zadevi je bilo treba najprej ugotoviti, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo javnega značaja, in sicer z izvirnikom pisma, ki ga je župan … naslovil na predsednika Republike Srbije … (v nadaljevanju zahtevano pismo).

(9)           Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

(10)        Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, kot je pojasnjeno že zgoraj, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v obravnavanem primeru v vprašanje, ali bi župan moral zahtevano pismo evidentirati v evidenco dokumentarnega gradiva organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se torej lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP zato tudi ni pristojen ugotavljati, ali je uporaba službenega elektronskega naslova za zasebne namene ter uporaba glave organa v zasebnem pismu župana potekala v obravnavani zadevi pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj ima organ na določen način urejeno to področje oziroma, ali bi župan moral zasebno pismo, poslano z glavo organa, evidentirati kot dokument organa, je torej v pristojnosti drugih organov.[1]

(11)        V okviru svojih pristojnosti in z namenom ugotovitve resničnega dejanskega stanja je IP opravil ogled brez prisotnosti strank na podlagi 11. člena ZInfP, v pravni teoriji poznanega kot ogled in camera. IP je na ogledu in camera župana najprej vprašal, ali kot župan razpolaga z zahtevanim pismom v materializirani obliki in ali to pismo sodi v delovno področje organa. Župan je odgovoril, da je to pismo njegovo osebno pismo, ki ga je narekoval, ko je bil doma, in ko ga je dobil na vpogled, ga je prebral, podpisal in sporočil vodji kabineta, naj ga pošlje. Poudaril je, da je pismo osebno, je odraz prijateljstva in ga zato ne da na vpogled. Župan je poudaril, da je v pismu zapisal svoje osebno mnenje. To izjavo župana je potrdila vodja njegovega kabineta, ki je pojasnila, da je zahtevano pismo poslala od doma iz službene elektronske pošte, ki jo župan po istem postopku občasno uporablja tudi za zasebno elektronsko pošto. Pri tem vodja kabineta zahtevanega pisma ni evidentirala v dokumentarni sistem organa, ker je šlo izključno za zasebno pismo. Na zahtevanem pismu je bila glava organa, župan pa se je podpisal lastnoročno samo z imenom in brez navedbe funkcije »župan«. Pismo ni imelo opravilne številke. Vodja kabineta vztraja, da organ nima tega pisma. Glede na navedeni izjavi je IP ugotovil, da nihče ne zanika obstoja zahtevanega pisma, vendar pa to pismo ni v posesti organa, ker kot zasebno županovo pismo ni bilo evidentirano v evidenco dokumentarnega gradiva SPIS 1.45, ki jo v sistemu Lotus notes organ uporablja za upravljanje z dokumentarnim gradivom. Da zahtevano pismo dejansko ni bilo evidentirano, izhaja tudi iz izjave direktorja občinske uprave, ki je na vprašanje, na kakšen način je ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanim pismom, odgovoril, da je pogledal po ključnih besedah (npr. pismo, …,…) v evidenci dokumentarnega gradiva SPIS 1.25 in rezultati iskanja se niso nanašali na zahtevano pismo. S slednjim se je na ogledu in camera seznanil tudi IP, ki je pri organu vpogledal v evidenco dokumentarnega gradiva SPIS 1.45, in sicer za leto 2025 v aktivni in tekoči zbirki z več različnimi iskalnimi pojmi (preds*&srbij*, …, @predsednik.rs) in nobeden izmed zadetkov iskanja ni vseboval zahtevanega pisma. Vodja glavne pisarne je pojasnila še, da obstaja evidenčna številka za dopise, čestitke, opravičila, sožalja, zahvale, in sicer je to 089-1/2025. V omenjeni zadevi se nahaja 49 vhodnih dokumentov, izhodnega dokumenta ni nobenega. IP je pregledal vse dokumente v navedeni zadevi, vendar tudi ta ne vsebuje zahtevanega pisma ali morebitnega odziva (npr. zahvale) predsednika Republike Srbije na zahtevano pismo. Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da zahtevano pismo ni v posesti organa in organ torej z njimi ne razpolaga, prav tako pa nima pravne podlage, da bi ga pridobil od pošiljatelja.

(12)        IP poudarja, da niti uradna oseba organa niti IP nimata pristojnosti pregledovati elektronskih poštnih predalov posameznih javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev,[2] zato jih tudi ne moreta »prisiliti« v morebitno izročitev zahtevanih informacij. Z vpogledom v elektronsko pošto javnih funkcionarjev ali javnih uslužbencev, z namenom ugotovitve ali z zahtevanimi informacijami razpolagajo, bi namreč posegli v ustavno zavarovano pravico do komunikacijske zasebnosti javnega uslužbenca oz. javnega funkcionarja. Ustava RS v 37. členu zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Iz navedene določbe je razvidno več pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za dopustnost posega v tajnost pisem in drugih občil, kadar gre pri tem tudi za poseg v zasebnost:

1. poseg je mogoč samo na podlagi določenega zakonskega pooblastila,

2. poseg mora ex ante odobriti sodišče,

3. poseg mora biti časovno omejen,

4. poseg je dopusten, če je nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.[3]

V obravnavanem primeru po mnenju IP pogoji za poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti … niso izpolnjeni.

(13)        Kot že rečeno, se IP v postopku po ZDIJZ ne more in ne sme spuščati v vprašanje, ali bi zahtevano pismo moralo biti evidentirano v evidenco dokumentarnega gradiva SPIS 1.45. Poudariti je treba, da noben zakon niti Uredba o upravnem poslovanju, ne predvidevata nobene sankcije za uslužbenca, ki opusti evidentiranje elektronske pošte v zbirko dokumentarnega gradiva organa, prav tako pa se ne šteje, da je vsa elektronska pošta, ki prispe ali je odposlana iz elektronskih predalov javnih uslužbencev, avtomatično službene narave in v posesti organa. Glede na navedeno je v okviru ugotavljanja materialne resnice uradna oseba v postopku po ZDIJZ dolžna zgolj izvesti ugotovitveni postopek v obliki poizvedbe pri osebah, ki so pošiljatelji elektronske pošte, ali z zahtevano informacijo razpolagajo ali ne in ali spada v delovno področje organa ali ne, na tem mestu pa se pristojnosti organa in IP ustavijo. IP tako poudarja, da pri presoji, ali gre za informacije javnega značaja, ni odločilno, ali je dokument evidentiran v uradno evidenco dokumentarnega gradiva ali ne, ampak je bistveno le vprašanje, ali zahtevana elektronska sporočila izpolnjujejo kriterije iz 4. člena ZDIJZ, v konkretnem primeru zlasti, ali je izpolnjen kriterij materializirane oblike. IP je nesporno ugotovil, da organ z zahtevanim pismom ne razpolaga, pri tem pa se, kot je bilo obrazloženo že zgoraj, IP nima pristojnosti spuščati v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami. Organ je podrobno pojasnil vse okoliščine in dejstva, v zvezi zahtevanim pismom in pokazal pripravljenost sodelovati pri »iskanju« zahtevanih informacij v zbirki dokumentarnega gradiva organa, zato IP nima nikakršnega razloga, da organu ne bi verjel oziroma sledil njegovim navedbam, da z zahtevanim pismom ne razpolaga oziroma ga nima v posesti. IP namreč ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z njim razpolaga, pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. IP ob tem poudarja, da je v postopku odločanja o zahtevah, vloženih na podlagi določb ZDIJZ, dolžan odločati le o zahtevah, ki se nanašajo na organ sam, na njegovo delo oz. na dokumente, s katerimi organ razpolaga. Zato dejstvo, da z zahtevanimi informacijami morebiti razpolaga kdorkoli drug (npr. pošiljatelj zahtevanega pisma), v obravnavanem primeru ni relevantno. Niti IP niti organ v okviru določb ZDIJZ namreč nista dolžna oziroma bi celo prekoračila svoja pooblastila, če bi od drugih organov ali oseb, ki morebiti razpolagajo z zahtevano informacijo, pridobivala informacije, ki jih prosilec želi od njega, zato, da bi zadostila zahtevi prosilca. ZDIJZ namreč jasno določa, da je posamezni organ dolžan omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, ni pa dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov. Glede navedb prosilca, da je bila vsebina zahtevanega pisma objavljena na spletni strani predsednika Republike Srbije, IP poudarja, da navedeno ne more predstavljati okoliščine, ki bi vzbujala dvom v pravilnost odločitve organa v izpodbijani odločbi. Dejstvo, da je naslovnik pisma objavil vsebino zahtevanega pisma, namreč z ničemer ne kaže na to, da tudi organ razpolaga s tem pismom.

(14)        Četudi bi organ razpolagal v materializirani obliki z zahtevanim pismom, pa iz izjave župana na ogledu in camera in iz njegove izjave na novinarski konferenci z dne 4. 2. 2025[4] izhaja, da gre za osebno pismo župana, ki je odraz prijateljstva in se ne nanaša na delovno področje organa. V pismu je župan namreč izrazil svoje osebno mnenje (podporo predsedniku Republike Srbije), za kar ni imel nobenega pooblastila ne organa ne države.[5] Navedeno nenazadnje izhaja tudi iz vsebine zahtevanega pisma, ki je objavljena na spletni strani srbskega predsednika,[6] saj je pismo napisano v prvi osebi ednine in z ničemer ne omenja organa ali Republike Slovenije. IP ob tem pojasnjuje, da zgolj na podlagi dejstva, da je zahtevano pismo vsebovalo glavo organa, ni mogoče narediti zaključka, da pismo sodi v delovno področje organa, ker je za to presojo odločilna dejanska vsebina pisma, ki pa, glede na zgornje ugotovitve, ne sodi v delovno področje organa. Tudi iz Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZLS), ki določa pristojnosti občine, ne izhaja niti pristojnost župana, da bi v okviru opravljanja svoje funkcije, niti pristojnost organa, da bi v okviru svojega delovnega področja, kakorkoli izražala podporo predsedniku tuje države. Glede mednarodnega delovanja občin ZLS v tretjem odstavku 6. člena določa le, da občine, zveze in združenja lahko sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. Pismo, poslano predsedniku druge države, pa ne pomeni sodelovanja na ravni lokalnih skupnosti. Tudi iz tega vidika IP zaključuje, da zahtevano pismo ne sodi v delovno področje organa.

(15)        Iz upravno sodne prakse[7] izhaja, da je pri ugotavljanju, kateri je tisti dokument, zadeva, dosje, register, evidenca ali drugo dokumentarno gradivo, ki izvira iz delovnega področja organa, treba upoštevati tudi pravico do tajnosti pisem iz 37. člena Ustave RS. Ko gre za poseg v ustavno pravico, v konkretnem primeru pravico do tajnosti pisem iz 37. člena Ustave RS posameznika, ki je sicer tudi župan, je treba uporabiti načelo sorazmernosti in takšen poseg dovoliti le, kolikor je neizogibno potrebno za varstvo javnega interesa in pravic drugih. V ta namen je treba opraviti test sorazmernosti oziroma praktične konkordance (tretji odstavek 15. člena Ustave RS) v okoliščinah danega primera. Po določbi tretjega odstavka 15. člena Ustave RS so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava. V obravnavani zadevi bi v primeru, če bi se postavili na stališče, da zahtevano pismo sodi v delovno področje organa, nastala kolizija sobivajočih ustavnih pravic, in sicer med pravico do tajnosti pisem (37. člen Ustave RS) in pravico dobiti informacijo javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave RS). IP je s tehtanjem pomena pravic v okoliščinah konkretnega primera določil, kateri kolidirajoči pravici je dana prednost.

(16)        Pri izvedbi testa praktične konkordance je IP izhajal iz predpostavke, da je dopustna omejitev (legitimni cilj) dostopa do informacij javnega značaja lahko tudi pravica do tajnosti pisem. Pri tem pa je pri presoji dopustnosti posega v pravico do tajnosti pisem v konkretnem primeru upošteval, da je avtor pisma posameznik, ki je javni funkcionar. IP poudarja, da javni uslužbenci in funkcionarji sicer niso upravičeni pričakovati popolne zasebnosti, ko gre opravljanje delovnega razmerja ali javne funkcije. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, oziroma oseba, ki opravlja javno funkcijo, ima namreč bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti javne uprave. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. V skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazuje kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.

(17)        Stališče, da je vsak podatek o javnih uslužbencih in funkcionarjih javen, bi predstavljalo preširoko razlago navedene določbe, saj imajo tudi ti pravico do zasebnosti v zasebnopravnem življenju. Pri razkritju podatkov o javnih uslužbencih je zato treba tehtati, ali gre za podatek, ki je neposredno povezan z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Dejstvo, da je župan poslal osebno pismo predsedniku druge države, ne predstavlja podatka, ki bi bil povezan z opravljanjem javne funkcije te osebe, saj v pismu ni izrazil mnenja organa, temveč svoje osebno mnenje, ki se v ničemer ne nanaša na delovno področje organa (vsebina zahtevanega pisma je izraz osebne podpore posameznika predsedniku tuje države). Dejstvo, da gre za posameznika, ki je župan, samo po sebi ne pomeni, da postanejo njegove dejavnosti, ki jih izvaja popolnoma v zasebni sferi, informacije, ki so javne. Zahtevano pismo namreč ne sodi med podatke, povezane z delovnim razmerjem ali javno funkcijo obravnavanega posameznika, ker gre za dejavnost, ki jo je posameznik, ki sicer opravlja funkcijo župana, izvajal v okviru svojega zasebnega življenja, v tem svojstvu pa ima posameznik tudi pravico do tajnosti pisem. Tega ni mogoče preseči niti z dejstvom, da je zahtevano pismo v slovenski javnosti sprožilo politično in družbeno razpravo ter proteste, na katere se sklicuje prosilec v pritožbi. IP se ne strinja s prosilcem, da bi javna objava zahtevanega pisma pomembno doprinesla k razumevanju delovanja oseb, ki so izvoljene na najvišje javne funkcije, ter njihovih obveznosti pri zastopanju volivcev. Župan je namreč javno, na novinarski konferenci, pojasnil, na kakšen način je deloval pri pisanju tega pisma, pri čemer iz njegove izjave izhaja, da pri tem ni zastopal mnenja nikogar drugega, temveč je podal zgolj svoje osebno mnenje. Interesu splošne javnosti je po oceni IP v danih okoliščinah v zadostni meri zadoščeno že z informacijami, ki jih je v zvezi z zahtevanim pismom podal župan na novinarski konferenci z dne 4. 2. 2025 (katere posnetek je še vedno javno objavljen in dostopen vsakomur na spletni strani organa), in na podlagi katerih se lahko splošna javnost v zadostni meri seznani z načinom delovanja obravnavanega posameznika. Razkrivanje vsebine izvirnika zahtevanega pisma v konkretnem primeru bi po oceni IP pomenilo nesorazmeren poseg v pravico do tajnosti pisem posameznika, ki ga je pripravil. IP zato tudi na podlagi izvedbe testa sorazmernosti zaključuje, da zahtevanega pisma ni mogoče uvrstiti v delovno področje organa.

(18)        Iz vsega navedenega izhaja, da prosilčevi zahtevi ni mogoče ugoditi, saj organ ne razpolaga z zahtevanim pismom, hkrati pa tudi ne gre za pismo, ki po vsebini sodi v delovno področje organa, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil in potrdil odločitev organa, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19)        Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(20)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.

[2] Smiselno enako izhaja tudi iz odločb IP št. 090-15/2013/6 z dne 10. 3. 2013 in št. 090-25/2017 z dne 26. 2. 2017.

[3] Komentar Ustave Republike Slovenije / Lovro Šturm (urednik); [avtorji [komentarja] France Arhar … et al.]. Ljubljana: Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002, v nadaljevanju: »Komentar U RS«, str. 399

[4] Posnetek novinarske konference z dne 4. 2. 2025 je objavljen na spletni strani: https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/novinarske-konference/novinarska-konferenca-zupana-mestne-obcine-ljubljana-78/ (4. 4. 2025).

[5] Tako je župan navedel na novinarski konferenci (od 2 minute in 11 sekund posnetka naprej).

[6] Objavljeno na spletni strani: https://www.predsednik.rs/lat/pres-centar/saopstenja/pismo-gradonacelnika-ljubljane (4. 4. 2025).

[7] Tako izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS št. II U 206/2010 z dne 7. 4. 2011.