prosilec - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 090-55/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilka je na organ naslovila zahtevo za posredovanje dokumentov v zvezi s končno ceno Garažne hiše na Kongresnem trgu. Organ je prosilki posredoval dokumente s katerimi razpolaga. Prosilka je poleg prejetih dokumentov zahtevala še dodatno dokumentacijo, ki bi odražala končno ceno. Organ je zahtevo zavrnil, ker z drugimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilke zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
ODLOČBA:
Številka: 090-55/2025/9
Datum: 20. 3. 2025
Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 6. 2. 2025, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Adamič - Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-110/2024-7 z dne 24. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke, z dne 6. 2. 2025 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana št. 090-110/2024-7 z dne 24. 1. 2025, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
(1) Prosilka je dne 2. 12. 2024 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala posredovanje naslednjih informacij:
1. Koliko je stala garažna hiša na Kongresnem trgu? - Končna cena
2. Koliko znaša skupni letni prihodek garažne hiše? - Ločeno po letih za zadnjih 5 let
3. Koliko znašajo vsi stroški (elektrika, vzdrževanje, obnova idr.) garažne hiše? - Ločeno po letih za zadnjih 5 let
4. Koliko znaša letni dohodek garažne hiše? - Ločeno po letih za zadnjih 5 let
5. Koliko znaša letni dobiček garažne hiše? - Ločeno po letih za zadnjih 5 let
(2) Dne 6. 1. 2025 je prosilka na organ naslovila še dopis, v katerem je navedla, da je vrednost gradbenih del garažne hiše na Kongresnem trgu le del končne cene, zato zahteva kot informacijo javnega značaja celotni znesek: investicijski program, vse novelacije investicijskega programa do pridobitve uporabnega dovoljenja in predaje v obratovanje.
(3) O zahtevi prosilke z dne 2. 12. 2024 je organ odločil z dopisom, v katerem je prosilki posredoval podatek o vrednosti gradbenih del gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu, zahtevo iz 2. do 5. točke pa je odstopil v reševanje Javnemu podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice d.o.o.. Organ je navedel, da je zahtevo prosilke z dne 6. 1. 2025 obravnaval kot novo zahtevo, o kateri je bilo odločeno z odločbo št. 090-110/2024-7 z dne 24. 1. 2025, s katero je zahtevo prosilke zavrnil, ker z zahtevano informacijo ne razpolaga v materializirani obliki. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil da podatki o celotni investiciji garažne hiše Kongresni trg niso zbrani na enem mestu in zato s to informacijo ne razpolaga v obliki dokumenta. Za ugotovitev celotnega zneska povezanega z investicijo garažna hiša Kongresni trg, bi bilo potrebno podatke o stroških iskati v različnih časovnih obdobjih in različnih finančnih programih, ki so že zastareli in izven uporabe, saj so se določene aktivnosti, ki so imele finančne posledice, pričele že v letu 2008. Organ je navedel, da bi pridobitev podatkov, ki jih v svoji dopolnjeni vlogi zahteva prosilka, terjalo analitično obdelavo podatkov o stroških, ki so v zvezi s projektom garažna hiša Kongresni trg nastali še pred samo gradnjo, med gradnjo in po gradnji in so nastajali v različnih službah in različnih finančnih načrtih proračunskih uporabnikov. Za posredovanje zahtevanih podatkov bi ta postopek vključeval zbiranje podatkov in ustvarjanje izvlečkov, preverjanje podatkov, obdelavo in analizo z različnimi primerjalnimi metodami, s katerimi bi bilo potrebno določiti točno vrednost vseh stroškov, ki so nastali na projektu Garažna hiša Kongresni trg. Organ, ki je zavezanec po ZDIJZ, ni dolžan ustvarjati novih informacij javnega značaja ali dokumentov, temveč mora omogočiti dostop le do že obstoječih podatkov. Ker organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga je zahtevo prosilke zavrnil.
(4) Dne 6. 2. 2025 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo št. 090-110/2024-7 z dne 24. 1. 2025, (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedla, da na organ ni naslovila nove zahteve, temveč je zahtevo z dne 2. 12. 2024 le dopolnila. Prosilka vztraja pri pridobitvi zahtevanih informacij, saj gre za porabo davkoplačevalskega denarja.
(5) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-110/2024-9 z dne 21. 2. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-110/2024-9 z dne 21. 2. 2025 je organ pojasnil, da je ponovno pregledal materialne predpise in listine, ki so bile uporabljene pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja in ugotovil pravilnost odločitve o zavrnitvi dostopa do informacij javnega značaja. Vrednost garažne hiše Kongresni trg je bila pridobljena na osnovi podatkov, ki so na razpolago pri organu. Organ je priložil dokazila o skupni vrednosti investicije iz katerih je razvidna vrednost, ki so jo posredovali v prvem odgovoru prosilki. Gradnja garažne hiše Kongresni trg je potekala v letu 2009. Po poizvedovanju so uspeli pridobiti dokumentacijo, iz katere so lahko pridobili vrednost izgradnje garažne hiše in to prosilki tudi posredovali. Organ je ponovno pregledal vso dokumentacijo, ki je na razpolago v dokumentnem sistemu v zvezi s tem projektom in preveril vrednost investicije, pri čemer je ugotovili pravilnost podanega zneska.
(6) IP je dne 10. 3. 2025, z namenom ugotovitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Kot izhaja iz zapisnika o ogledu in camera, št. 090-55/2025/3 z dne 10. 3. 2025, je uradna oseba za ZDIJZ pojasnila, da je ponovno iskala zahtevane informacije pri finančni službi, pri čemer je ugotovila, da je prosilki posredovala vse informacije, s katerimi razpolaga in, da je vrednost iz »Pogodbe za izgradnjo garažne hiše pod Kongresnim trgom, ploščadi na kongresnem trgu in parka«, s pripadajočimi aneksi, končna vrednost. IP je vpogledal tudi v Investicijski program ureditev Kongresnega trga: ploščadi, parka zvezda in podzemne garažne hiše in izpis kartice osnovnega sredstva Garažna hiša Kongresni trg JP LPT d.o.o. in ugotovil, da iz navedenih dokumentov izhajajo identični zneski, ki so prosilki že bili posredovani.
(7) IP je dne 10. 3. 2025, z dopisom št. 090-55/2025/5, prosilki posredoval zapisnik o ogledu in camera, skupaj s prilogo 32. in 33. strani Investicijskega programa ter kartico osnovnega sredstva Garažna hiša Kongresni trg JP LPT d.o.o. in jo pozval na morebitne ugovore oz. nasprotne argumente oz., da se pisno izreče o navedenih ugotovitvah IP. Na dopis IP št. 090-55/2025/5 je prosilka odgovorila 14. 3. 2025 in navedla, da so z odborom civilne iniciative proučili posredovano gradivo, pri čemer so ugotovili, da organ ne bo pokazal pravih podatkov in bi bilo vztrajanje precej neplodno, saj je IP uspel pridobiti podatke v maksimalnem obsegu.
Pritožba ni utemeljena.
(8) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
(9) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.
(10) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(11) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.
(12) Po pregledu posredovane dokumentacije in opravljenem ogledu in camera z dne 10. 3. 2025, IP ugotavlja, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilki že posredoval, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilki ne želi posredovati. Organ je IP ponovno pojasnil, da je prosilki posredoval vse informacije s katerimi razpolaga in, da je vrednost iz »Pogodbe za izgradnjo garažne hiše pod Kongresnim trgom, ploščadi na kongresnem trgu in parka«, s pripadajočimi aneksi, končna vrednost, kar izhaja tudi iz Investicijskega programa ureditve Kongresnega trga: ploščadi, parka zvezda in podzemne garažne hiše in izpisa kartice osnovnega sredstva. Upoštevaje vse navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilke, kot s tistimi, ki jih je prosilki že posredoval, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
(13) Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilke ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.
(14) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je pritožbo na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(15) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Urša Pleterski
Raziskovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke