prosilec - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

Organ je delno zavrnil zahtevo prosilke za dostop do dokumentacije v zvezi s sečnjo dreves na Grajskem griču. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ prosilki v elektronski obliki in ne zgolj na vpogled dolžan omogočiti dostop do strokovnega mnenja arborista svetovalca, ker ta dokument vsebuje okoljske podatke, zato dejstvo, da gre za avtorsko delo, ne more vplivati na možnost prosilke, da izbira obliko seznanitve z zahtevanim dokumentom (2. odst. 25. čl. ZDIJZ). Dalje je IP v nasprotju z zatrjevanjem organa ugotovil, da organ razpolaga z zahtevanim eleboratom oziroma poročilom komisije, saj razpolaga z zapisniki, v katerih je komisija poročala o svojem delu. Zahtevo je namreč treba tolmačiti široko in prosilki dati na razpolago vse dokumente, s katerimi razpolaga in po smislu ter vsebini predstavljajo dokumente, ki jih slednja zahteva (7. čl. ZUP). Organu je zato IP naložil, da zapisnike komisije posreduje prosilki s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-15/2025/17

Datum: 14. 3. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 3. 1. 2025, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-94/2024-28 z dne 18. 12. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 3. 1. 2025 se delno ugodi in se odločba Mestne občine Ljubljana, št. 090-94/2024-28 z dne 18. 12. 2024, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:

- Zapisnik 2. terenske seje Komisije za mestni gozd št. 340-41/2023-8 z dne 5. 1. 2024, pri čemer je organ dolžan prekriti:

- imena in priimke fizičnih oseb, ki so predstavniki družb … in …, in sicer v navedbi udeležencev in v peti alineji na drugi strani dokumenta;

- elektronski naslov in telefonsko številko javnega uslužbenca na koncu dokumenta;

- Zapisnik 3. seje Komisije za zavarovana območja v urbanem gozdu št. 340-41/2023-10 z dne 10. 5. 2024, pri čemer je organ dolžan prekriti:

- imena in priimke fizičnih oseb, ki so predstavniki družb …. in …, in sicer v navedbi udeležencev, v prvi vrstici na 2. strani dokumenta in v drugem odstavku pod naslovom »Realizacija sklepov«;

- Zapisnik 4. seje Komisije za zavarovana območja v urbanem gozdu št. 340-41/2023-12 z dne 12. 6. 2024, pri čemer je organ dolžan prekriti:

- imena in priimka fizičnih oseb, ki sta predstavnika družbe …, in sicer v navedbi udeležencev in v drugem odstavku pod naslovom »Realizacija sklepov«;

- Strokovno mnenje arborista svetovalca, 2024-7 z dne 5. 3. 2024, ki ga je izdelala …., pri čemer je organ dolžan prekriti:

- znanstveni naslov, ime, priimek, podpis in navedbo certifikata fizične osebe na koncu dokumenta;

- priimek in začetnico imena fizične osebe v glavi dokumenta.

2.     V preostalem delu (glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko) se pritožba prosilke zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, št. 090-94/2024-28 z dne 18. 12. 2024, zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1)            Organ je dne 16. 10. 2024 prejel zahtevo prosilke za posredovanje naslednjih dokumentov:

- Strokovno mnenje o obravnavi varovalnih in zaščitnih gozdov na Ljubljanskem gradu (BF - UL, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, avgust 2023/24), - Strokovno arboristično mnenje … (z dne 5. 3. 2024),

- Elaborat oziroma poročila Komisije za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov-Grajski grič,

- popis dreves, ki se nameravajo ohraniti (točka 2. Ohranjanje in arboristična obravnava starih dreves večjih dimenzij, ki ne predstavljajo neposrednega tveganja za ljudi in objekte vir: https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/ureditev-graiskega-pobocja-za-vecjo-varnost-ljudi-in-objektov-pod-njim/),

- dokumentacija projekta, PZI številka: Ap-17/22, ki jo je izdelal projektant … (maj 2022) in grafični prikaz del izvedbenega projekta / …, (avgust 2024),

- kulturnovarstveno soglasje (z dne 26. 7. 2022),

- soglasje Zavoda za gozdove OE Ljubljana (z dne 1. 9. 2022),

- naravovarstveno soglasje (z dne 28. 10. 2022),

- odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o presoji vplivov posega na varovalni gozd (z dne 18. 10. 2023),

- odločba Zavoda za gozdove Slovenije o odobritvi poseka izbranih dreves (z dne 5. 9. 2024).

(2)           Zahtevi prosilke je organ delno ugodil z odločbo št. 090-94/2024-28 z dne 18. 12. 2024 tako, da je prosilki omogočil vpogled v: Strokovno mnenje o obravnavi varovanih in zaščitenih gozdov na Ljubljanskem gradu z dne 4. 8. 2023, ki ga je izdelal Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete; Strokovno mnenje arborista svetovalca, 2024-7 z dne 5. 3. 2024, ki ga je izdelala ….; grafični prikaz, št. projekta 5755-198/2024 iz avgusta 2024, ki ga je izdelala ….; projekt PZI številka: Ap-17/22 iz maja 2022, ki ga je izdelal ….; kulturno varstveno soglasje št. 35102-0271/2015-58 z dne 26. 7.2022 in odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3404-34/2023/8 z dne 18. 10. 2023. Zahtevi prosilke je v delu, ki se nanaša na soglasje Zavoda za gozdove Slovenije z dne 1. 9. 2022 in odločbo Zavoda za gozdove Slovenije z dne 5. 9. 2024, delno ugodil tako, da je prosilki omogočil vpogled v navedena dokumenta, pri čemer je v dokumentih prekril osebne podatke. Zahtevo prosilke je organ v delu, ki se nanaša na elaborat oz. poročilo Komisije za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov - Grajski grič in naravovarstvenega soglasja z dne 28. 10. 2022, zavrnil. V obrazložitvi je organ med drugim povzel drugi odstavek 25. člena ZDIJZ in pojasnil, da se prosilki na podlagi navedene določbe omogoči vpogled v navedene dokumente. Dalje je organ navedel, da je ugotovil, da z zahtevanim elaboratom oziroma poročilom Komisije za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov - Grajski grič ne razpolaga, zato je zahtevo prosilke zavrnil skladno z drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ v povezavi s 4. členom ZDIJZ. 4. člen ZDIJZ določa, da se za informacijo javnega značaja šteje tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, zato je prosilkino zahtevo v tem delu zavrnil.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

(3)            Dne 3. 1. 2025 je organ prejel pritožbo zoper odločbo št. 090-94/2024-28 z dne 18. 12. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je prosilka pojasnila, da je že pridobila skoraj vse dokumente javnega značaja od drugih inštitucij, ki sodelujejo v projektu Mestne občine Ljubljana, financiranem z javnimi sredstvi, že od oktobra 2024 pa prosilka čaka na dva dokumenta, ki ju ima organ. Dokumenta želi prosilka prejeti v fizični obliki, torej ne na vpogled. Prosilka meni, da je zainteresirana javnost, ki želi dokumente natančno preučiti. Gre za javne dokumente, projekt organa lahko privede do nepopravljive škode, zato mora imeti zainteresirana javnosti dostop do dokumentov, ki se tičejo javnega projekta. Izkazalo se je, da en dokument, za katerega sicer organ v vseh sporočilih za javnost operira, ne obstaja, torej organ z dokumentom ne razpolaga. Tako je organ zapisal v izpodbijani odločbi. V vabilu na vpogled (št. 090-94/2024-26 z dne 4. 12. 2024), pa prosilko organ vabi na vpogled tudi tega dokumenta, za katerega je v odločbi napisal, da z njim ne razpolaga. Gre za dokument elaborat oziroma poročilo Komisije za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov - Grajski grič. Kako je to mogoče? Drugi zahtevani dokument, ki ga prosilka še nima, pa obstaja, a v odločbi organ zapiše, da se zahtevi ugodi tako, da se prosilki omogoči vpogled v Strokovno mnenje arborista svetovalca 2024-7 z dne 5. 3. 2024, ki ga je izdelala …. Prosilka je poudarila, da je organ z izplačilom iz javnih sredstev pridobil materialne avtorske pravice enkrat za vselej in za vse primere, ni pa pridobil moralnih avtorskih pravic. Torej mora na zahtevo zainteresirane javnosti izročiti zadevne avtorske izdelke z navedbo avtorjev in z jasnim opozorilom, da je prepovedano komercialno izkoriščanje zadevnih avtorskih del. Ker vpogled ne omogoča fotokopiranja, fotografiranja, je vpogled omejen, zato prosilka podaja pritožbo in poziva IP, da ukrepa tako, da ji bo organ omogočil pravico do prejema dokumentov iz javnega projekta, financiranega z javnim denarjem. Torej prosilka zahteva pridobitev kopije ali skena ali e-mail vročitve ali spletnega naslova do omenjene dokumentacije.

(4)           Organ je pritožbo z dopisom št. 090-94/2024-34 z dne 15. 1. 2025, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Organ je pojasnil, kako je vodil postopek do izdaje odločbe, in da je prosilko povabil na vpogled v zahtevano dokumentacijo. Povzel je drugi odstavek 25. člena ZDIJZ in pojasnil, da je avtorska pravica pravica, ki pripada avtorju na podlagi stvaritve avtorskega dela in je varovana z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZASP) in pripada avtorju od trenutka, ko je delo ustvarjeno. Prenos avtorske pravice se izvede s pogodbo ali drugim pravnim poslom, ki jasno določa prenos pravic. Če prenos pravic ni jasno določen, avtor obdrži vse avtorske pravice na svojem delu. Izdelava Strokovnega mnenja arborista svetovalca, 2024-7 z dne 5. 3. 2024, ki ga je izdelala …, je bila izvedena na podlagi Pogodbe o izvajanju obvezne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih zelenih površin na območju Mestne občine Ljubljana v obdobju od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024, sklenjene med Mestno občino Ljubljana in ..., ki prenosa avtorskih pravic ne določa.

(5)           Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP, z dopisom št. 090-15/2025/2 z dne 27. 1. 2025, organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki so predmet zahteve, in dodatna pojasnila. Organ je odgovoril z dopisom št. 090-94/2024-36 z dne 1. 2. 2025, v katerem je pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom, ki ga je prosilka poimenovala kot »elaborat oz. poročilo Komisije za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov - Grajski grič«. Da bi našel omenjeni dokument, je organ vpogledal v informacijski sistem aktivne zbirke Lotus notes, ki se vodi za celoten Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet (omenjen dokument sodi v delovno področje omenjenega oddelka), in kjer vodi organ spisno dokumentacijo oziroma dokumentarno gradivo, pri čemer je iskal pod ključnimi besedami »elaborat*grajski*grič*«, pod »poročilo*grajski*grič*«, »komis*grajski*grič*«. Ogled sta pred izdajo izpodbijane odločbe opravila dva javna uslužbenca, dne 31. 1. 2025 pa tudi tretja javna uslužbenka. V priponki je organ posredoval zaslonske slike, na katerih je zajet vpogled v informacijski sistem aktivne zbirke Lotus notes, ki se vodi za celoten Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet pod omenjenimi ključnimi besedami z dne 31. 1. 2025.

(6)           Prosilka je podala pripombe na dopis organa št. 090-94/2024-36 z dne 1. 2. 2025, do katerih se je organ opredelil v dopisu št. 090-94/2024-38 z dne 5. 3. 2025. Pojasnil je, da ne razpolaga z dokumentom, ki ga je prosilka poimenovala kot »elaborat oz. poročilo Komisije za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov – Grajski grič«. Organ je v prilogi dopisa posredoval IP celotno dokumentacijo, ki se nanaša na izvedeni poseg sečnje na Grajskem griču. Organ je dodatno pojasnil, da se je Komisija za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov – Grajski grič večkrat sestala na sejah in da so vse odločitve oziroma izvedbe in realizacije sprejetih odločitev razvidne iz zapisnikov, ki jih je organ posredoval IP. Navedena komisija ni pripravila drugih dokumentov, razen omenjenih zapisnikov. Prosilka je v zvezi z navedbami organa v dopisu št. 090-94/2024-38 z dne 5. 3. 2025 pripomnila, da se je obravnavana komisija sestala štirikrat, organ pa je IP poslal 2., 3. in 4. zapisnik, zato jo zanima, kje je zapisnik 1. seje komisije. Prosilka se sklicuje na objavo na spletni strani organa, kjer je navedeno, da je komisija zavzela skupno stališče na podlagi predstavljenega stanja gozda in drevnine na Grajskem griču ter strokovnih razprav na štirih sejah komisije. Prosilka v pritožbenem postopku zato vztraja pri pridobitvi strokovnega mnenja arborista svetovalca, 2024-7 z dne 5. 3. 2024, ki ga je izdelala …, in štirih zapisnikov komisije. Organ je v elektronskem sporočilu z dne 14. 3. 2025 pojasnil, da se o prvi seji Komisije za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov - Grajski grič ni vodil zapisnik.

Pritožba je delno utemeljena.

(7)            IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8)           Iz pritožbe prosilke izhaja, da odločbo izpodbija v delu, ki se nanaša na naslednja dokumenta:

- elaborat oz. poročilo Komisije za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov - Grajski grič (3. točka izreka izpodbijane odločbe), glede katerega prosilka v nasprotju z ugotovitvijo organa v izpodbijani odločbi meni, da pri organu obstaja;

- Strokovno mnenje arborista svetovalca, 2024-7 z dne 5. 3. 2024, ki ga je izdelala … (druga alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe), in sicer ker želi prosilka ta dokument prejeti v elektronski obliki in ne zgolj na vpogled.

IP je zato v nadaljevanju presojal utemeljenost odločitve organa glede navedenih dokumentov.

1. Elaborat oz. poročilo Komisije za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov - Grajski grič

(9)           Prosilka v pritožbi dvomi v upravičenost odločitve organa, da ta ne razpolaga z dokumentom, ki ga je prosilka poimenovala kot »elaborat oz. poročilo Komisije za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov - Grajski grič«, zato je bilo treba v pritožbenem postopku ugotoviti, ali organ razpolaga z zahtevanim elaboratom oziroma poročilom.

(10)         Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(11)          Po pregledu dokumentacije, ki jo je organ poslal IP v prilogah dopisa št. 090-94/2024-38 z dne 5. 3. 2025, in na podlagi pojasnila organa, da je Komisija za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov - Grajski grič (v nadaljevanju Komisija) pripravila le zapisnike, ki jih je organ poslal IP, je IP ugotovil, da organ razpolaga s tremi zapisniki Komisije (v nadaljevanju zahtevani zapisniki):

-  Zapisnik 2. terenske seje Komisije za mestni gozd št. 340-41/2023-8 z dne 5. 1. 2024;

- Zapisnik 3. seje Komisije za zavarovana območja v urbanem gozdu št. 340-41/2023-10 z dne 10. 5. 2024;

- Zapisnik 4. seje Komisije za zavarovana območja v urbanem gozdu št. 340-41/2023-12 z dne 12. 6. 2024.

Da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, ki bi jih pripravila Komisija, izhaja tudi iz podrobnih pojasnil organa v dopisu št. 090-15/2025/2 z dne 27. 1. 2025, ki ga je IP povzel že v 5. odstavku obrazložitve te odločbe in se na tem mestu, v izogib ponavljanju, nanje le sklicuje. IP poleg tega ne vidi razlogov, da ne bi sledil navedbi organa v elektronskem sporočilu z dne 14. 3. 2025, s katerim je organ pojasnil, da z zapisnikom 1. seje Komisije ne razpolaga, ker se o tej seji ni vodil zapisnik. To je razvidno tudi iz popisa zadeve, ki ga je organ priložil navedenemu elektronskemu sporočilu.

(12)         Zgoraj navedenih zapisnikov morda res ni mogoče opredeliti kot eleborat,[1] ker ne gre za izčrpne, strokovno dokumentirane spise o urbanem gozdu na Grajskem griču, predstavljajo pa neke vrste poročila,[2] ker vsebujejo uradne zapise Komisije o ugotovljenem stanju in predvidenih oziroma načrtovanih posegih oziroma dogajanjih v urbanem gozdu na Grajskem griču. Organ je zato v izpodbijani odločbi napačno ugotovil, da z zahtevanim »elaboratom oz. poročilom Komisije za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov - Grajski grič« ne razpolaga. Pri tem je treba upoštevati, da ZDIJZ nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Treba je upoštevati, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja.[3] Prosilka torej zaradi omejenega poznavanja dela organa ni mogla vedeti, da Komisija o svojem delu poroča v obliki zapisnikov in ne v obliki dokumenta, ki bi bil poimenovan elaborat oziroma poročilo, saj je organ s tem ni seznanil (ne pred izdajo izpodbijane odločbe, ne v odločbi sami). Organ bi namreč moral v skladu z načelom odprtosti in načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP zahtevo tolmačiti široko in prosilki dati na razpolago vse dokumente, s katerimi razpolaga in po smislu ter vsebini predstavljajo dokumente, ki jih slednja zahteva, oziroma ji pomagati na način, da ji pojasni, s katerimi informacijami razpolaga in ji aktivno pomagati pri oblikovanju točne zahteve. Dejstvo je torej, da je prosilka zahtevala posredovanje »elaborata oz. poročila Komisije za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov - Grajski grič«, in da je v pritožbi pojasnila, da želi prejeti dokument, na katerega se organ v zvezi z delom navedene komisije sklicuje v sporočilih za javnost. Glede na vsebino navedenih zapisnikov in glede na dejstvo, da so navedeni zapisniki edini dokumenti, ki jih je pripravila navedena komisija, in s katerimi organ razpolaga, je IP zaključil, da ti zapisniki predstavljajo dokumente, ki jih je prosilka v posledici omejenega poznavanja dela organa poimenovala kot »elaborat oz. poročilo Komisije za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov - Grajski grič« in torej predstavljajo predmet obravnavane zahteve.

(13)         IP ob tem pojasnjuje, da so organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

(14)         Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, kot je pojasnjeno že zgoraj, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v obravnavanem primeru v vprašanje, ali je Komisija ustrezno dokumentirala svoje delo. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se torej lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP ni pristojen ugotavljati, ali je način dela Komisije urejen pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, ali je bi Komisija morala izdelati tudi zapisnik o svoji 1. seji, je torej v pristojnosti drugih organov.[4]

(15)         IP je po uradni dolžnosti preizkusil še, ali obravnavani zapisniki vsebujejo podatke, ki so izjema od prostega dostopa po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob vpogledu v obravnavane zapisnike je namreč ugotovil, da vsebujejo osebne podatke, in sicer:

- imena in priimke fizičnih oseb, ki so predstavniki članov Komisije, katerih zaposleni so javni uslužbenci;

- imena in priimke fizičnih oseb, ki so predstavniki članov Komisije (to sta družbi … in …), katerih zaposleni niso javni uslužbenci;

- ime in priimek projektanta, ki je v zapisniku naveden v zvezi z izdelavo konkretnega PZI;

- elektronski naslov  in telefonska številka javnega uslužbenca na koncu dokumenta.

IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2). Odločitev IP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, sledi naslednjim ugotovitvam:

- pravna podlaga za razkritje imen in priimkov fizičnih oseb, ki so predstavniki članov Komisije, katerih zaposleni so javni uslužbenci, je podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana;

- ime in priimek projektanta, ki je v zapisniku naveden v zvezi z izdelavo konkretnega PZI, sta navedena tudi v imeniku pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ki je javno dostopen na 12. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZAID), ki predstavlja pravno podlago za razkritje imena in priimka projektanta in zato izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana;

- pravna podlaga za razkritje imen in priimkov fizičnih oseb, ki so predstavniki članov Komisije, katerih zaposleni niso javni uslužbenci, ni podana, kar pomeni, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ;

- pravna podlaga za razkritje elektronskega naslova in telefonske številke javnega uslužbenca ni podana, kar pomeni, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.[5]

Čeprav gre za t.i. varovane osebne podatke, je zahtevi prosilke, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

2. Strokovno mnenje arborista svetovalca, 2024-7 z dne 5. 3. 2024, ki ga je izdelala ….

(16)         Glede Strokovnega mnenja arborista svetovalca, 2024-7 z dne 5. 3. 2024, ki ga je izdelala … (v nadaljevanju zahtevano strokovno mnenje), je sporno, ali ima prosilka pravico, da se z njim seznani na način, ki ga je navedla v dopisu, poslanem organu v zvezi z obravnavano zahtevo (dopis prosilke z dne 11. 11. 2024, pri organu evidentiran kot dokument št. 090-94/2024-17) in pri kateri vztraja pri pritožbi (tj. v elektronski obliki), oz. ali lahko v dokumente zgolj vpogleda, kot je organ odločil v izpodbijani odločbi.

(17)         Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Glede na navedene določbe organ nima pravice odreči prosilcu pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo, razen, kadar tako določa zakon (npr. drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, ki se nanaša na primer, če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba). V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ.

(18)         Prosilka ne nasprotuje ugotovitvi organa, da zahtevano strokovno mnenje predstavlja avtorsko delo, zatrjuje pa, da je organ z izplačilom javnih sredstev pridobil materialne avtorske pravice. IP je zato vpogledal v pogodbo o izvajanju obvezne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih zelenih površin na območju organa v obdobju od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024, št. C7560-24-420054 z dne 10. 5. 2024, ki jo je kot pravno podlago za izdelavo zahtevanega strokovnega mnenja navedel organ. IP je pri tem ugotovil, da materialne avtorske pravice (pravica do reprodukcije avtorskega dela in distribucije te reprodukcije) na zahtevanem strokovnem mnenju niso bile prenesene na organ. Pritožbena navedba glede prenosa materialnih avtorskih pravic na organ torej ni utemeljena.

(19)         Za odločitev v obravnavani zadevi pa je, v povezavi z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ, pomembno dejstvo, da zahtevano strokovno mnenje vsebuje okoljske podatke. Dokument namreč vsebuje kratek opis stanja obravnavanih dreves, opažene posebnosti ali nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na morebitno porušitev drevesa in predloge ukrepov z vidika ohranjanja drevesa in njegove funkcije v prostoru ter možnost porušitve.

(20)         IP najprej izpostavlja 15. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-2), ki ureja načelo javnosti okoljskih podatkov in določa, da so okoljski podatki javni, tj. da ima vsakdo pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Dostop do okoljskih podatkov ureja ZVO-2 v 160. členu. V prvem odstavku določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-2 torej jasno napotuje na ZDIJZ in Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Tretji odstavek 160. člena ZVO-2 določa, da so, ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, javni. Tretji odstavek 160. člena ZVO-2 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, in sicer da mora organ, ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena ZVO-2. Glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-2 o opredelitvi okoljskih podatkov.

(21)         ZVO-2 zelo široko opredeljuje, kaj je okoljski podatek. Določba šestnajste točke 3. člena kot okoljski podatek definira katero koli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. V drugem odstavku 160. člena ZVO-2 primeroma našteva, kaj se šteje za okoljski podatek, in pri tem med drugim določa, da je okoljski podatek podatek o stanju okolja in njegovih delov (1. točka citiranega člena) ter podatek o naravnih pojavih (2. točka citiranega člena). Zahtevano strokovno mnenje se nanaša na stanje okolja in njegovih delov (vsebuje informacije o stanju konkretnih dreves na določenem območju) in tudi na naravne pojave (npr. različni erozivni procesi). Ob tem IP izpostavlja, da se po 5. točki drugega odstavka 160. člena ZVO-2 za okoljski podatek šteje tudi podatek o dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami. V konkretnem primeru sicer ne gre za akt organa, gre pa za dokument, s katerim organ razpolaga v okviru izvrševanja svojih nalog in je povezan z načrtovanjem posega v okolje, tj. s projektom, ki vključuje sečnjo dreves in namestitev zaščitnih ograj ter mrež na Grajskem griču, kar po mnenju IP predstavlja primerljiv dokument.

(22)         V skladu z 2. členom Aarhuške konvencije pomenijo »okoljske informacije« vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije, v kakšni koli drugi materialni obliki:

a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov,

b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju ter

c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavka b).

Podatke v zahtevanem strokovnem mnenju je mogoče uvrstiti v vse tri citirane točke, saj vsebuje podatke o stanju elementov okolja (npr. o stanju konkretnih dreves, zemljine,…), o predlaganih ukrepih, ki bi lahko vplivali na elemente okolja (npr. rušenje drevesa, izvedba fizične podpore,…) in o stanju kulturnih znamenitosti in objektov, na katerega bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali ukrepi v zvezi s temi elementi (npr. stanje samega Grajskega griča kot zavarovanega območja urbanega gozda in stanje objektov na in pod njem).

(23)         Izhajajoč iz navedenih definicij okoljskega podatka po ZVO-2 in Aarhuški konvenciji, IP poudarja, da med okoljske podatke ni mogoče šteti zgolj tistih, ki pomenijo obremenitve okolja, temveč je definicija okoljskega podatka širša in se nanaša tudi na stanje okolja in njegovih delov, na podatke o naravnih dobrinah, o dejavnostih vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil. Kot že zgoraj navedeno, se zahtevano strokovno mnenje nanaša na podatke o stanju okolja in njegovih delih ter naravnih pojavih, ki jih je avtor strokovnega mnenja preučil, da je lahko organu predlagal poseg v okolje v zvezi s posekom dreves na Grajskem griču. Zahtevano strokovno mnenje zato nedvomno vsebuje okoljske podatke, ki so absolutno javni na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(24)         Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je organ nepravilno uporabil določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da kadar je informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Organ je namreč spregledal, da ta isti odstavek v nadaljevanju določa, da kadar gre za podatke iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (t.i. okoljski podatki), organ ne glede na prejšnji stavek omogoči dostop v skladu s prejšnjim odstavkom. Povedano drugače, tudi če gre za avtorskopravno zavarovano informacijo, ki pa predstavlja okoljske podatke, se dostop do dokumenta presoja na podlagi prvega odstavka 25. člena ZDIJZ, ta pa določa, da če organ prosilcu ugodi, ga seznani z informacijo tako, da jo prejme bodisi na vpogled, bodisi zagotovi prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Kadar zahtevani dokumenti predstavljajo okoljske podatke, omejitev glede načina seznanitve (zgolj na vpogled), kot jo določa prvi stavek drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ni podana, temveč se način seznanitve določi glede na zahtevo prosilca (v obravnavani zadevi torej v elektronski obliki).

(25)         IP posledično ugotavlja, da omejitev načina seznanitve na vpogled zaradi avtorskopravnega varstva, s strani organa ni bila zakonita, temveč bi organ moral odločiti, da lahko prosilko seznani na način elektronskega zapisa dokumenta.

(26)         IP še pojasnjuje, da v postopek ni pritegnil družbe ..., ki je izdelala zahtevano strokovno mnenje, ker gre za absolutno javne podatke na podlagi druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. a26.a člen ZDIJZ namreč določa, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

(27)         Ob vpogledu v zahtevano strokovno mnenje je IP ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke, in sicer:

- na koncu dokumenta: znanstveni naslov, ime, priimek, podpis in navedbo certifikata fizične osebe, ki je dokument pripravila;

- v glavi dokumenta (na vseh straneh, razen na prvi strani): priimek in začetnico imena fizične osebe.

IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga. Odločitev IP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, sledi ugotovitvi, da pravna podlaga za razkritje zgoraj navedenih osebnih podatkov prosilki po ZDIJZ ni podana, kar pomeni, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Čeprav gre za t.i. varovane osebne podatke, je zahtevi prosilke, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

3. Sklepno

(28)         V delu, v katerem je pritožba prosilke utemeljena, je IP na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(29)         V delu, v katerem je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilke zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(30)         Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(31)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] SSKJ – elaborat: izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari.

[2] SSKJ – poročilo: kar seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb.

[3] Tako izhaja tudi iz pretekle prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-309/2024 z dne 10. 10. 2024, št. 090-347/2023 z dne 18. 1. 2024, št. 090-250/2023 z dne 19. 9. 2024,…

[4] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.

[5] Tako izhaja sodne prakse (npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 908/2010) in prakse IP (npr. odločbe št. št. 090-119/2015, št. 090-267/2017, 090-59/2009).