prosilec - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

Prosilka je ponovno zahtevala elaborat vplivov na kulturno dediščino zaradi projekta na območju ljubljanske tržnice ter drugo dokumentacijo s tem v zvezi. Organ ji je omogočil dostop do določenih dokumentov, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil, ker nima dokumentov, v delu zahteve, ki se je nanašal na korespondenco med organom, izvajalko in določenimi drugimi organi je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, v delu zahtev, ki se je nanašal na elaborat pa je zahtevo zavrnil zato, ker je o zahtevi za isti dokument še tekel postopek. Prosilka je v pritožbi izpodbijala odločitev organa glede osebnih podatkov in da vztraja pri dostopu do elaborata. Glede elaborata je IP odločil, da bi moral v skladu z ZUP (129. člen) organ zahtevo zavreči in ne zavrniti, zato je odločbo v tem delu odpravil in s sklepom zahtevo v tem delu zavrgel. Glede varovanih osebnih podatkov je IP ugotovil, da je v dokumentih, ki jih je organ prepoznal kot dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilke za korespondenco, možen delni dostop, zato je v tem delu zahtevi ugodil, odpravil izpodbijano odločbo in organu naložil, da prosilki omogoči delni dostop.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-372/2024/3

Datum: 12. 11. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 129. člena, prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilka) z dne 5. 9. 2024, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Služba za razvojne projekte in investicije, Odsek za investicije, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-63/2024-5 z dne 22. 8. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednja

SKLEP:

1.     Zahteva prosilke z dne 24. 7. 2024 za dostop do elaborata HIA (Heritage Impact Assesment), »LJUBLJANA - PLEČNIKOVE TRŽNICE (EID 1-08822) HIA - PRESOJA VPLIVOV NA KULTURNO DEDIŠČINO, POROČILO, december 2023, Maribor«, se zavrže.

                                                                       in

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 5. 9. 2024 se delno ugodi in se odločba Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Službe za razvojne projekte in investicije, Odseka za investicije, št. 090-63/2024-5 z dne 22. 8. 2024, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:

-       poročilo o presoji vplivov na kulturno dediščino HIA Plečnikove tržnice – kratko poročilo o poteku dela, Studio …..., z dne 15. 11. 2022, pri čemer mora prekriti elektronska naslova dveh javnih uslužbencev,

-       pripombe MK na Presojo vplivov na kulturno dediščino, št. 3512-38/2024-12 z dne 19. 7. 2024, katere del je tudi priloga Dopis ZVKDS št. 35102-1038/2014-46 z dne 11. 6. 2024,

-       kulturno varstveno mnenje za osrednjo ljubljansko tržnico št. 35102-1038/2014-36 z dne 6. 4. 2023,

-       strokovne podlage za izdelavo presoje vplivov na kulturno dediščino (HIA), Vpliv projekta Prenove osrednje ljubljanske tržnice na DELA JOŽETA PLEČNIKA V LJUBLJANI – URRBANO OBLIKOVANJE PO MERI ČLOVEKA, Pilotni projekt, Ljubljana, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, marec 2023,

-       e-mail o prejetju elaborata HIA za Plečnikove tržnice z dne 29. 12. 2023, pri čemer mora organ prekriti elektronske naslove prejemnikov sporočila,

-       spremni dopis organa št. 351-196/2021-55 z dne 7. 3. 2024 o posredovanju elaborata Plečnikove tržnice, HIA – presoja vplivov na kulturno dediščino s prilogo 1 – tabela atributov na ZVKDS, brez prilog, pri čemer mora prekriti elektronski naslov zaposlene pri organu in direktno telefonsko številko,

-       dopis o prejetju in oddaji poročila o Presoji vplivov na kulturno dediščino z dne 31. 7. 2024.

2.     V delu, ki se nanaša na osebne podatke, dostop do katerih je bil s prejšnjo točko tega izreka zavrnjen in glede elaborata HIA dokument »LJUBLJANA - PLEČNIKOVE TRŽNICE (EID 1-08822) HIA - PRESOJA VPLIVOV NA KULTURNO DEDIŠČINO, POROČILO, december 2023, Maribor«, se pritožba prosilke zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je dne 24. 7. 2024 na organ naslovila elektronsko sporočilo, v katerem je zahtevala posredovanje dokumentacije: naročilnico, pogodbo, račun, zapisnik razgovorov in sestankov ter vso obstoječo dokumentacijo v zvezi z izdelavo elaborata HIA (Heritage Impact Assesment), ki ga je naročila Mestna občina Ljubljana, izvajalec je Studio …….

(2) V postopku je organ prosilki dne 9. 8. 2024 poslal poziv na dopolnitev, v katerem je navedel, da ugotavlja, da je zahteva v delu, ki se nanaša na posredovanje vse druge obstoječe dokumentacije v zvezi z izdelavo elaborata HIA, nejasna oziroma nedefinirana. Organ je zato prosilko pozval, da zahtevo opredeli v obliki konkretnih dokumentov, v materializirani obliki. Ob tem je posredoval pogodbo in račun. Na poziv se je prosilka dne 20. 8. 2024 odzvala, tako da je navedla, da je njena zahteva jasna, saj se nanaša na posredovanje vse druge obstoječe dokumentacije v zvezi z izdelavo elaborata HIA (n. pr. Razpisna dokumentacija, naročilnica, računi, predračuni, pogodba, morebitni aneksi, izdelani elaborat HIA, e-korespondenca in druga korespondenca med organom in …. in drugimi organi: UNESCO, MK, ZVKDS, morebitni zapisniki sestankov, idr,…), oziroma podobno. Ob tem je navedla, da iz podatkov Erar izhaja, da je račun za elaborat HIA s strani organa že bil plačan, torej gre za že izdelan dokument in ne osnutek, saj je bil elaborat že poslan v nadaljnjo presojo, kar samo dodatno potrjuje dejstvo, da mora biti elaborat HIA dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. O zahtevi prosilke je organ dne 22. 8. 2024 izdal odločbo št. 090-63/2024-5, s katero je zahtevi delno ugodil. Z 1.1. točko izreka je odločil, da se prosilki posreduje račun …. št. 23/31 z dne 29. 1. 2023, v katerem je organ prekril osebni podatek, in sicer ime in priimek pripravljavca računa, z 1.2 točko je organ omogočil dostop do pogodbe o izdelavi elaborata presoje vpliva posega na kulturno dediščino pri prenovi osrednje ljubljanske tržnice št. C7560-22-110294/DS: 351-196/2021-28 z dne 8. 9. 2022, v kateri je organ prekril elektronske naslove in telefonske številke v 13. členu. Z 1.3. točko izreka je organ odločil, da omogoči dostop do dodatka št. 1 k pogodbi o izdelavi elaborata presoje vpliva posega na kulturno dediščino pri prenovi osrednje ljubljanske tržnice št. C7560-22-110294/DS 351-196/2021-46 z dne 3. 8. 2023. V delu zahteve, ki se je nanašal na naročilnice, zapisnike razgovorov in sestankov, predračun, elaborat HIA, e-korespondenco in drugo korespondenco med MOL in ….. in drugimi organi: UNESCO, MK, ZVKDS je zahtevo zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ glede zahteve prosilke v delu, ki se nanaša na naročilnico, navedel, da v zvezi z elaboratom HIA ni bila izdana nobena naročilnica, torej zahtevani podatek ne obstaja v materializirani obliki, kar pomeni, da organ z naročilnico ne razpolaga in zato prosilki ne more omogočiti dostopa. Enako velja za zapisnike razgovorov in sestankov, organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, zato ne more omogočiti dostopa. Prav tako ne razpolaga s predračunom. V zvezi z zahtevo prosilke, ki se nanaša na elaborat, je organ ugotovil, da glede zahteve teče postopek dostopa do informacij javnega značaja, ki je že v fazi pritožbe pri pritožbenem organu in se vodi pod opravilno številko 090-47/2024. V zvezi z zahtevo prosilke, ki se nanaša na elektronsko korespondenco in drugo korespondenco med organom in … in drugimi organ: UNESCO, MK, ZVKDS, je organ ugotovil, da elektronska korespondenca vsebuje osebne podatke, zato je zahtevo v tem delu zavrnil na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(3) Dne 6. 9. 2024 je prosilka zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo. Navaja, da ji je bila izpodbijana odločba vročena dne 22. 8. 2024, skupaj z dokumentacijo. Kot je razvidno iz odločbe, je bilo njeni zahtevi delno ugodeno. Navaja, da je prejela račun …št. 23/31, s prekritimi osebnimi podatki, Pogodbo o izdelavi elaborata presoje vplivov na kulturno dediščino pri prenovi osrednje ljubljanske tržnice, s prekritimi osebnimi podatki in Dodatek k pogodbi 1. Organ pa je zavrnil del, ki se nanaša na posredovanje naročilnice, zapisnikov razgovorov in sestankov, predračunov, elaborata HIA, e-korespondenco med MOL in …. in drugimi organi: UNESCO, MK, ZVKDS. Prosilka nikakor ne sprejema pojasnila organa, da dokumentacije ne more posredovati zato, ker vsebuje osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom. To pojasnilo prosilka zavrača, ker se tovrstni osebni podatek lahko prekrije. Svoje zahteve utemeljuje na ustavni pravici iz 73. člena Ustave RS, ki med drugim določa, da je vsakdo dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Prav tako se sklicuje na 39. člen Ustave RS, ki predstavlja pravni temelj za ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja. Elaborat HIA se nanaša na kulturno dediščino in kot kultura dediščina mora biti vsa korespondenca v zvezi z elaboratom javno dostopna. Prav tako prosilka navaja, da je organ dolžan omogočiti dostop do elaborata HIA, ki je bil že v presoji pri tretjem organu: ZVKDS in MK, ki sta pred časom tudi posredovala stališče do elaborata PLEČNIKOVE TRŽNICE HIA- PRESOJA VPLIVOV NA KULTURNO DEDIŠČINO, izdelal Studio ….., december 2023. Stališče je izdelal ZVKDS na podlagi strokovnih stališč in smernic.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP. Ob odstopu pritožbe je dodatno pojasnil, da je ponovno pregledal materialne predpise in listine, ki so bile uporabljene pri odločanju in ugotovil pravilnost odločitve o zavrnitvi dostopa do informacij javnega značaja. Ob tem je ponovno pojasnil, da naročilnice, predračuni, zapisniki razgovorov in sestankov ne obstajajo v obliki materializiranega dokumenta, zato zahtevana informacija ne obstaja in zahtevi v tem delu ni mogoče ugoditi. V zvezi z zahtevo prosilke za elaborat HIA, organ ugotavlja, da v zvezi s tem poteka pritožbeni postopek na IP. Glede dela zahteve, ki se nanaša na korespondenco med organom in … in drugimi organi: UNESCO, MK, ZVKDS, organ ugotavlja, da elektronska korespondenca vsebuje osebne podatke. Dokumentacija, ki se nanaša na to točko, je: - poročilo o presoji vplivov na kulturno dediščino HIA Plečnikove tržnice – kratko poročilo o poteku dela z dne 15. 11. 2022, - pripombe MK na Presojo vplivov na kulturno dediščino, št. 3512-38/2024-12 z dne 19. 7. 2024, - kulturno varstveno mnenje za osrednjo ljubljansko tržnico z dne 6. 4. 2023, - strokovne podlage za izdelavo presoje vplivov na kulturno dediščino (HIA) z dne 6. 6. 2023, - e-mail o prejetju elaborata HIA za Plečnikove tržnice z dne 29. 12. 2023, - dopis o posredovanju elaborata Plečnikove tržnice, HIA – presoja vplivov na kulturno dediščino in priloga 1 – tabela atributov na ZVKDS z dne 7. 3. 2024, - dopis o prejetju in oddaji poročila o Presoji vplivov na kulturno dediščino z dne 31. 7. 2024.

(5) IP je po prejetju pritožbe ugotovil, da organ v postopek ni povabil stranske udeleženke izvajalke …., zato jo je IP v pritožbenem postopku. Poziv za priglasitev udeležbe je bil izvajalki vročen dne 1. 10. 2024, a se nanj do izdaje te odločitve ni odzvala.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(8) V obravnavani zadevi je v pritožbenem postopku sporno, ali je organ utemeljeno v celoti zavrnil dostop do dokumentov, ki predstavljajo korespondenco med organom in Studio …. (v nadaljevanju izvajalka) ter med drugimi organi (UNESCO, ZVKDS, MK) zaradi varstva osebnih podatkov. Prav tako je sporen del odločitve, s katerim je organ zavrnil dostop do elaborata HIA zaradi tega, ker o tem dokumentu že teče upravni postopek.

(9) Z vpogledom v zadevo IP št. 090-298/2024 IP ugotavlja, da je prosilka dne 6. 6. 2024 na organ naslovila zahtevo za posredovanje elaborata, ki ga je naročila Mestna občina Ljubljana pri izvajalcu ….... O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo, št. 090-47/2024-2 z dne 4. 7. 2024, s katero je zaradi obstoja izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (dokument v izdelavi) v celoti zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta. Dne 17. 7. 2024 je prosilka zoper navedeno odločbo vložila pritožbo. O njeni pritožbi je IP odločil z odločbo št. 090-298/2024/22 z dne 8. 10. 2024, tako da je dostop do dokumenta »LJUBLJANA - PLEČNIKOVE TRŽNICE (EID 1-08822) HIA - PRESOJA VPLIVOV NA KULTURNO DEDIŠČINO, POROČILO, december 2023, Maribor« v celoti ugodil. ZUP v četrti točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ s sklepom zavrže zadevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek. Ponovno zahtevo za dostop do elaborata je prosilka vložila dne 24. 7. 2024, ko je še tekel pritožbeni postopek o njeni zahtevi za dostop do elaborata. Ker bi moral organ ponovno zahtevo prosilke za dostop do elaborata zavreči in ne z odločbo zavrniti, je IP izpodbijano odločbo v tem delu odpravil in zahtevo zavrgel sam s sklepom, pritožbo prosilke pa zavrnil, ker je o istem dokumentu že tekel upravni postopek.

(10) Pritožba prosilke pa je delno utemeljena v delu, ki se nanaša na dokumente korespondence med organom, izvajalko in UNESCO, ZVKDS in MK. Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na varstvo osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je posredoval sedem dokumentov. Poročilo o presoji vplivov na kulturno dediščino HIA Plečnikove tržnice – kratko poročilo o poteku dela, Studio …., z dne 15. 11. 2022, Pripombe MK na Presojo vplivov na kulturno dediščino, št. 3512-38/2024-12 z dne 19. 7. 2024, kulturno varstveno mnenje za osrednjo ljubljansko tržnico z dne 6. 4. 2023, strokovne podlage za izdelavo presoje vplivov na kulturno dediščino (HIA), Vpliv projekta Prenove osrednje ljubljanske tržnice na DELA JOŽETA PLEČNIKA V LJUBLJANI – URRBANO OBLIKOVANJE PO MERI ČLOVEKA, Pilotni projekt, Ljubljana, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, marec 2023, e-mail o prejetju elaborata HIA za Plečnikove tržnice z dne 29. 12. 2023, spremni dopis organa št. 351-196/2021-55 z dne 7. 3. 2024 o posredovanju elaborata Plečnikove tržnice, HIA – presoja vplivov na kulturno dediščino s prilogo 1 – tabela atributov na ZVKDS (o Elaboratu je IP odločil pod točko (9) te odločbe), dopis o prejetju in oddaji poročila o Presoji vplivov na kulturno dediščino z dne 31. 7. 2024. Z vpogledom v navedene dokumente je IP ugotovil, da se v njih nahajajo osebni podatki. IP je v nadaljevanju presojal, ali je možen dostop do navedenih dokumentov in ali so osebni podatki varovani. Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2).

(11) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Glede na navedeno ni dvoma, da navedba imena in priimka posameznika, navedba elektronskega naslova in telefonske številke predstavlja osebni podatek.

(12) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu.

(13) Z vpogledom v dokumente, ki so bili predmet presoje, IP ugotavlja, da so v njih navedena imena in priimki posameznikov javnih uslužbencev, ki so zaposleni pri organu, Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ministrstvu za kulturo. Vsi so navedeni v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja pri posameznem organu. Za navedeno IP ugotavlja, da ZDIJZ v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena predstavlja pravno podlago za razkritje. Prav tako organi za nekatere objavljajo tudi službene elektronske naslove (elektronski naslov direktorja Slovenske komisije za UNESCO je objavljen na spletni strani Ministrstva za kulturo, enako velja za vodjo službe pri organu). V primeru, da jih organ ne objavlja sam, pa IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje oziroma za razkritje službenih telefonskih številk. Glede telefonske številke in elektronskega naslova odgovorne osebe izvajalke je IP z vpogledom v javno objavljeno zbirko Ajpes ugotovil, da navedene podatke izvajalka javno objavlja v navedeni evidenci. To pa ne velja za ostale zaposlene pri izvajalki in njihove elektronske naslove. V kulturno varstvenem mnenju za osrednjo ljubljansko tržnico z dne 6. 4. 2023, je navedeno ime projektanta, odgovorne osebe projektanta in njegova identifikacijska številka, ki so razvidni iz imenika Inženirske zbornice. IP je zato organu naložil, da v dokumentih, ki so razvidni iz druge točke izreka te odločbe vsebino, razen varovanih osebnih podatkov, razkrije. Z uporabo instituta delnega dostopa, ki ga določa 7. člen ZDIJZ in ki ga organ napačno ni uporabil, je dostop do navedenih dokumentov mogoč, ne da bi bilo poseženo v varovane osebne podatke.

(14) Po pregledu spisovne dokumentacije ter pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena, zato je odločil, kot to izhaja iz sklepa in 1. in 2. točke izreka te odločbe.

(15) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

(16) Ta odločitev je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke