prosilec - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 090-352/2024
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval seznam inšpekcijskih zavezancev nad katerimi poteka inšpekcijski postopek v posamezni od teh zadev. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zato, ker ne razpolaga z zahtevanim dokumentom. V pritožbenem postopku je IP zahtevo prosilca zavrnil, ker bi moral organ za to, da bi ugotovil kdo je zavezanec v posamezni inšpekcijski zadevi informacijo šele ustvariti. V ugotovitvenem postopku je bilo ugotovljeno, da organ ne beleži informacije o tem kdo so zavezanci, ampak vodi vse udeležence postopka v enotni rubriki subjekt. Organ razpolaga s seznamom vseh zadev, pri katerem je naveden le en subjekt iz posamezne zadeve. Z vpogledom v posamezno zadevo pa so razvidni vsi subjekti in ne zgolj zavezanci. Za ugotovitev, kdo je (bil) v posameznem postopku zavezanec, bi moral organ pregledati vse dokumente posamezne zadeve in ugotoviti, kakšno vlogo je imel vsak od navedenih v rubriki subjekt. Organ bi za namen prikaza pravilnega seznama zavezancev moral analizirati vsako posamezno pisanje in na tej podlagi iz seznama subjektov odstraniti osebe, ki niso (bili) zavezanci. To pa po mnenju IP že predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.
ODLOČBA:
Številka: 090-352/2024/8
Datum: 23. 10. 2024
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….., ki jo zastopa direktor ……. (v nadaljevanju prosilka) z dne 26. 8. 2024, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Inšpektorata, Proletarska cesta 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-57/2024-4 z dne 7. 8. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilke z dne 26. 8. 2024 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Inšpektorata, št. 090-57/2024-4 z dne 7. 8. 2024, se zavrne.
2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
(1) Prosilka je dne 14. 6. 2024 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja za predložitev naslednjih podatkov: 1. Iz vaše odločbe 090-96/2023-3 z dne 24. 1. 2024 izhaja, da organ v aplikaciji INSPIS po stanju na dan 1. 1. 2023 (začetek izvajanja usmerjenega nadzora na področju oglaševanja) beleži evidentirani 202 zadevi s ključno besedo »oglaševanje«. Pozivamo vas, da nam predložite seznam inšpekcijskih zavezancev, nad katerimi poteka inšpekcijski postopek v posamezni od teh zadev in 2. Pozivamo vas za predložitev podatkov o postopkih, ki jih je občinska inšpekcija začela po 1. 1. 2023, ki se v informacijskem sistemu vodijo s ključno besedo »oglaševanje«, in sicer seznam inšpekcijskih zavezancev, nad katerimi poteka inšpekcijski postopek v posamezni zadevi. Podatke je prosilka prosila v pisni ali elektronski obliki na svoj naslov, odvisno kakor je organu lažje.
(2) O zahtevi je organ odločil z izpodbijano odločbo št. 090-57/2024-4 z dne 7. 8. 2024, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ zahtevo prosilke v obeh točkah razumel, da sta enaki in da prosilka želi dostop do seznama inšpekcijskih zavezancev, nad katerimi poteka inšpekcijski postopek v posamezni zadevi, ki vsebuje ključno besedo »oglaševanje«. Iz obrazložitve izhaja, da je organ v aplikaciji INSPIS opravil vpogled in ugotovil, da je takšnih zadev s ključno besedo »OGLAŠEVANJE« 331. Po pričetku pregleda zadev je bilo ugotovljeno, da gre za velik obseg podatkov in zato informacije ni mogoče pripraviti v roku 20 delovnih dni, zato je organ rok za odločanje s sklepom podaljšal za 30 delovnih dni. Ob ponovnem pričetku pregleda zadev je bilo ugotovljeno, da gre za izjemno velik obseg informacij, ki bi po oceni organa zahtevala več dni analiziranja podatkov (preko tedna dni). Po pregledu posamezne zadeve (fizičnega pregleda dokumentov) bi bilo potrebno določene podatke anonimizirati, ker gre za osebne podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do podatkov. V vsakem posamičnem primeru bi bilo nato treba preveriti, ali informacija, do katere želi dostopati prosilec, sploh obstaja, saj pri postopkih, ki niso pravnomočno zaključeni (z izdajo sklepa o ustavitvi ali ureditvene odločbe), ne moremo zagotoviti trditi kdo je inšpekcijski zavezanec. Da bi organ zadostil zahtevi prosilca, bi moral preučiti vsako od 331 zadev in za vsako zadevo ugotoviti, ali je postopek že pravnomočno zaključen. Če je bil postopek že pravnomočno zaključen, bi organ moral v nadaljevanju ugotoviti, kdo je bil inšpekcijski zavezanec. Po ugotovitvi, kdo je inšpekcijski zavezanec, pa bi moral organ preveriti tudi, ali je treba katere od podatkov anonimizirati. Organ bi moral analizirati vse podatke (vse dokumente na 331 zadevah), da bi zadostil zahtevi prosilca. Ob tem organ navaja, da organi za namen dostopa do informacij javnega značaja niso dolžni ustvarjati informacij, jih zbirati in analizirati podatkov. Pri tem se organ sklicuje na upravno sodno prakso. Ker organ z zahtevano informacijo ne razpolaga, je zahtevo zavrnil.
(3) Zoper odločbo št. 090-57/2024-4 z dne 7. 8. 2024 je prosilka dne 26. 8. 2024 vložila pritožbo. V njej navaja, da za lažje razumevanje zahteve pojasnjuje, da se ukvarja z oglaševanjem in je sama stranka mnogih inšpekcijskih postopkov. Glavni ponudnik površin, na katerih se nahajajo objekti za oglaševanje na področju Mestne občine Ljubljana, je prav Mestna občina Ljubljana. V okviru slednje deluje tudi občinska inšpekcija, torej organ, in prosilka ni seznanjena prav z nobenim primerov inšpekcijskega nadzora nad Mestno občino Ljubljana. Prosilka je predhodno na organ že enkrat naslovila zahtevo, ki je bila zavrnjena z odločbo z dne 24. 1. 2024. Prva zahteva je bila bolj obsežna, nanašala se je na konkretne inšpekcijske zavezance, prosilka pa je zahtevala tudi kopije odločb, ki so bile izdane tem zavezancem. Organ je prvo zavrnitev utemeljil s pojasnilom, iz katerega izhaja, kako ima organizirano evidenco svojih postopkov. Pojasnil je, da ima bazo sicer res urejeno tudi po ključni besedi oglaševanje, vendar to ne pomeni, da bi organ lahko pridobil podatke, ki izhajajo iz te baze, in sicer odločbe zoper inšpekcijske zavezance, ki jih je navedla prosilka. Treba bi bilo pregledati celo bazo postopkov, kar pa terja nesorazmerno obsežno delo, da bi organ lahko zahtevi ugodil. Zato je prosilka na organ naslovila novo zahtevo in pri tem upoštevala pojasnila iz prvega postopka. Prosilka ni več zahtevala, da ji organ pošlje podatke za konkretno naštete subjekte, kopije odločb iz že zaključenih postopkov. Z navedeno zahtevo je zahtevala zgolj podatek oziroma seznam oseb, zoper katere se vodijo posamezni postopki, ki jih organ v svoji bazi vodi pod oznako »oglaševanje«. Organ v izpodbijani odločbi trdi, da bi moral vsako zadevo fizično preveriti, kdo je inšpekcijski zavezanec, kar pa pri nepravnomočno zaključenih postopkih ni mogoče, ker zavezanec do konca postopka ni znan. Navedeno po mnenju prosilke ne drži. Skladno s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) je zavezanec fizična ali pravna oseba, pri kateri inšpektor opravlja nadzor. Torej je zavezanec, če inšpekcijski organ vrši nadzor, znan že v času postopka in ne šele po pravnomočno zaključenem postopku. Trditev, da bi moral organ preučiti vsako od zadev z oznako »oglaševanje«, torej ne drži. Prav tako ne drži, da bi moral organ podatke o vseh zavezancih anonimizirati. To bi lahko veljalo za fizične osebe, za pravne pa ne. Zato bi moral zahtevi ugoditi vsaj v delu, ki se nanaša na pravne osebe. Ker pa organ navaja, da so fizične osebe navedene na dokumentih, dokumentov pa prosilka ne zahteva, zato bi bila upravičena do pridobitve tudi podatkov v delu, ki se nanašajo na fizične osebe. Organ navaja, da bi moral pregledati vse podatke, vse dokumente v vseh 331 zadevah, da bi zadostil zahtevi prosilke. Tudi to ne drži, ker prosilka ne zahteva dokumentov niti podatkov iz dokumentov. Zahteva zgolj podatek, zoper katere osebe konkretno tečejo posamezni postopki. Organ ne trdi, da ne more narediti zgolj izpisa zadev ali posnetka zaslona iz svojega informacijskega sistema, in sicer za zadeve z oznako oziroma ključno besedo »oglaševanje«, na katerem bi bilo 331 zadev ter podatek na katerega inšpekcijskega zavezanca se posamezna zadeva nanaša. Prosilka je prepričana, da je to mogoče. Vsi informacijski sistemi so zasnovani na način, da omogočajo pregled baze tako, da poleg oznake npr. opravilne številke zadeve, prikazujejo še na koga se zadeva nanaša (npr. stranko, subjekt, zavezanca,…). Tudi v obravnavani zadevi organ ne trdi drugače. Izpis zadev in strank iz obstoječega sistema ni nič drugega kot izpis iz obstoječega registra. Zanj ni potrebno dodatno delo v smislu ustvarjanja novih baz, dokumentov,…Prosilka meni, da organ ne želi omogočiti dostopa do informacij javnega značaja, saj bi se s tem razkrilo selektivno pristopanje inšpiciranja oglasnih površin, ki je po mnenju prosilca odvisno od tega, kdo je potencialni subjekt nadzora oziroma zavezanec v postopku.
(4) Po prejemu pritožbe je IP pritožbo prosilke odstopil organu. Organ je dne 6. 9. 2024 po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP. IP je dne 30. 9. 2024 pozval organ na dostavo dokumentacije in na podajo pojasnil. Organ je IP dne 7. 10. 2024 dostavil izpis zaslonskega pogleda iz aplikacije INSPIS s ključno besedo oglaševanje. Pri tem je organ pripomnil, da subjekt ni nujno enako kot zavezanec. V veliko primerih je kot subjekt naveden samo lastnik parcele, oglaševalca organ doda šele, ko ga v postopku ugotovi. Po prejemu dokumentacije je IP dne 11. 10. 2024 pri organu opravil ogled in camera, o katerem je bil napravljen zapisnik št. 090-352/2024/6, s katerim je IP istega dne seznanil prosilko.
Pritožba ni utemeljena.
(5) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(6) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
(7) V obravnavanem primeru med organom in prosilko ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, sporno pa ostaja vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga.
(8) Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:
- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
- organ mora z njo razpolagati in
- nahajati se mora v materializirani obliki.
Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Prav tako niso dolžni dajati pojasnil prosilcem. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo.
(9) Zahteva prosilke se je nanašala na seznam vseh zadev, ki se nanašajo na področje oglaševanja in na zavezance, ki jih organ v teh postopkih obravnava. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da bi po njegovi oceni priprava zahtevane informacije zahtevala več dni analiziranja podatkov. Navedel je, da v primeru, da postopek še ni pravnomočno zaključen, organ ne more zagotovo trditi, kdo je inšpekcijski zavezanec. V primeru, da je postopek pravnomočno zaključen, pa bi organ moral še ugotoviti, kdo je inšpekcijski zavezanec in potem bi moral podatke še analizirati. Ker se je IP strinjal s prosilko, da zavezanec ni znan šele od pravnomočnosti naprej, ampak od takrat, ko prejem obvestilo o uvedbi postopka (glej npr. 28. člen ZIN, ki govori o tem, da se postopek zoper zavezanca ustavi, kar pomeni, da ima oseba položaj zavezanca, od trenutka, ko je postopek zoper njo uveden), je v pritožbenem postopku od organa zahteval izpis zadev pod ključno besedo oglaševanje iz vpisnika INSPIS, pri čemer je navedel, da naj bo iz seznama razvidna tudi rubrika zavezanca. Organ je v pritožbenem postopku posredoval seznam 24 zadev in 426 zadev, pri čemer je pri posamezni zadevi v rubriki »subjekt« naveden en subjekt. Iz seznama je razvidna še opravilna številka, kratka vsebina, v kateri je praviloma navedena nepremičnina, ali cesta, kjer se preverja kršitev, tip zadeve, ki je upravna zadeva, kdo je strokovni delavec, stanje zadeve (na sodišču, rokovnik, rešeno, v reševanju) in datum nastanka zadeve. Ob posredovanju seznama je organ navedel, da subjekt ni nujno zavezanec, ker kot subjekt organ navede lastnika parcele in oglaševalca doda šele kasneje, ko je ugotovljen. Da bi IP razjasnil dejansko stanje obstoja zahtevanih informacij, je pri organu opravil ogled in camera. Na ogledu in camera je organ pojasnil, kaj zabeleži v rubriki »subjekt« in sicer, da v zvezi s tem nima določenega pisnega akta, ki bi določal, kaj naj vodi v tej kategoriji. V praksi pa v tej kategoriji organ vodi osebe zoper katere vodi postopek oziroma jim vroči obvestilo o uvedbi postopka. Nadalje v rubriki »subjekt« vodi tudi stranske udeležence in osebe, pri katerih opravlja poizvedbe na podlagi 19. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Primer takšne poizvedbe je sosed parcele, kjer je kršitev, a inšpektor še zbira obvestila. Pojasnil je tudi, da vodi v tej kategoriji osebe, ki so bile v določenem trenutku zavezanci, kasneje pa je postopek zoper njih lahko ustavljen. Kot primer je navedel lastnike, ki so v primeru, da na začetku oglaševalec ni znan, navedeni kot zavezanci. V zvezi s tem je organ pojasnil, da glede na Gradbeni zakon je zavezanec investitor, če tega ni mogoče ugotoviti, je zavezanec lastnik. Kljub temu, da je oglaševalec kot zavezanec znan, pa je organ pojasnil, da so v tej rubriki vedno navedeni lastniki, saj jih vodi v postopkih kot stranske udeležence. Tudi ko lastnik parcele ni zavezanec, ga organ vodi med subjekti, saj se mu vroča odločba o odstranitvi, saj se na njegovi nepremičnini opravlja morebitna izvršba in mora biti o tem seznanjen. Nadalje je navedel, da so v rubriki subjekt navedeni tudi oglaševalci, ki delujejo povezano ali v drugih primerih, ko se izkaže, da je določen objekt dan v podnajem. Na primer, na oglasni tabli je naveden določen oglaševalec, oglas je pa od drugega oglaševalca. Prav tako so določene osebe statusno povezane (npr. isti direktor) in so tako navedene vse, če se med postopkom izkaže, da je zavezanec druga statusno povezana oseba. V takšnem primeru sta obe vpisani med subjekte. V rubriko subjekt organ vpisuje tudi odvetnike, kot pooblaščence. Na ogledu in camera je bilo ugotovljeno, da se osebe v rubriko »subjekt« le dodajajo in se jih ne briše, če bi se kasneje izkazalo, da je zavezanec druga oseba. Organ to vodi na takšen način zato, da je pregledno razvidno, kdo so bili udeleženci postopka. Z vpogledom v spis INSPIS je IP ugotovil, da pri seznamu 24 zadev s klasifikacijskih znakom »06100«, v katerih vodi zadeve na podlagi prijave, organ med subjekte zadeve vodi tudi prijavitelje. V drugem seznamu inšpekcijskih zadev s področja oglaševanja s klasifikacijskim znakom »06101« pa so postopki začeti »z lastno zaznavo«. To so postopki, ki jih organ uvede glede na »akcijski načrt« prednostnih zadev. Z vpogledom v posamezno zadevo iz seznama je IP ugotovil, na primer za zadevo št. 06101-386/2024, da je navedena le ena pravna oseba. Organ je ob tem pojasnil, da v primeru, da je domnevna kršitev na občinskem zemljišču, ni navedenega lastnika, občine. Pri oznaki NN je organ navedel, da gre za neznanega storilca. Na primer, na območju občinske ceste, kjer iz oglasnega panoja ni razvidno, kdo je zavezanec, organ izda odločbo družbi KPL, ki vzdržuje ceste, da objekt odstrani. Prav tako je v rubriki subjekt navedeno, da je ta neznan, če inšpektor na zadevi še ni nič ukrepal. Nadalje je, na primer, v zadevi št. 0601-118/2024 subjekt naveden, čeprav je razvidno, da inšpektor obvestila o uvedbi postopka še ni odposlal in tako zavezanca v postopku še ni, čeprav je subjekt v zadevi zabeležen. V aplikaciji INSPIS je v rubriki zadeve »subjekt« navedeno, da so to lahko pravna, fizična oseba, odgovorna oseba, samostojni podjetnik, odgovorna oseba in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, prijavitelj, predlagatelj, zastopnik, skrbnik. Ni pa možno iskanje po »zavezanec«. Z vpogledom v zadevi št. 06101-142/2024 je IP ugotovil, da je bilo v zadevi navedenih veliko število subjektov. Gre namreč za kršitev, kjer je veliko lastnikov nepremičnine, saj gre za večstanovanjsko stavbo. Iz »Pregleda zadeve« ni razvidno, ali so lastniki večstanovanjske stavbe zavezanci, ali so v zadevi navedeni zgolj kot stanski udeleženci ali pa celo osebe, od katerih je inšpektor zgolj pridobival informacije, saj je ob imenu posamezne osebe, naveden zgolj pripis fizična oseba oziroma pravna oseba. Z vpogleda »Pregled zadeve« tako ni razvidno, kdo so zavezanci. Šele s pregledom posameznih pisanj v postopku je razvidno, ali je posamezni subjekt zavezanec ali lastnik. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da načeloma razen varovanih osebnih podatkov nima zadržkov s posredovanjem izpisa zaslonskega pogleda iz aplikacije INSPIS s ključno besedo oglaševanje, ki ga je posredoval IP v pritožbenem postopku, vendar, kot je bilo ugotovljeno v postopku, ta ne ustreza zahtevi prosilca. Iz seznama je razviden prvi subjekt in ne vsi. Prav tako z vpogledom v posamezno zadevo iz »Pregleda zadeve« rubrika subjekt ne ustreza zahtevi prosilca za seznamom zavezancev, ker so v rubriki subjekt navedeni tudi drugi udeleženci v postopku.
(10) Iz upravno sodne prakse izhaja, da ko organ z informacijami razpolaga v določeni informacijski bazi, se postavi vprašanje, ali ima orodja in zmožnosti, da te informacije prikliče iz sistema na način, kot izhaja iz zahteve prosilca. V primeru, ko bi moral organ dokument šele sestaviti iz informacij, ki bi jih pridobil iz vpogleda v dokumente ali bi informacije iz dokumenta moral vsebinsko ovrednotiti oz. dokumente med seboj sešteti in pripraviti statistični pregled, pa slednje predstavlja ustvarjanje novega dokumenta, tega pa organ na podlagi ZDIJZ ni dolžan storiti. Pri tem se mora organ vprašati, ali je iz računalniške baze podatkov mogoče priklicati podatke, kot jih zahteva prosilec, ali organ lahko z relativno enostavnim postopkom oziroma ukazom izvede priklic zahtevanih podatkov. (Iz sodbe Upravne sodišča Sodba UPRS št. II U 58/2020-11 z dne 12. 8. 2021). Iz v pritožbenem postopku ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da organ ne evidentira posebej, kdo so zavezanci v posameznem inšpekcijskem postopku, ampak v kategorijo »subjekt« vpisuje različne udeležence inšpekcijskega postopka. Enostavno in hitro organ lahko iz informacijskega sistema prikliče seznam zadev, ki se nanašajo na inšpekcijske postopke s področja oglaševanja. Iz tega izpisa je med drugim razvidna informacija o opravilni številki zadeve in o enem subjektu, vendar informacija o subjektu ni informaciji o tem, kdo so zavezanci v posameznem postopku. Pojem subjekt je širši in zajema tudi druge udeležence v postopku. Prav tako je iz navedenega seznama razviden le en subjekt. Pri čemer je bilo na ogledu in camera ugotovljeno, da je praviloma več subjektov, razen pri kršitvah na občinskih nepremičninah, kjer organ ne vpisuje občine kot subjekta. Čeprav je organ na ogledu izrazil strinjanje, da bi v pritožbenem postopku lahko omogočili (delni) dostop do navedenega seznama pa ker ne ustreza zahtevi prosilca, IP s to odločbo organu tega ni naložil. V nadaljevanju je IP ugotavljal, na kakšen način bi organ lahko ustvaril seznam zavezancev. Na ogledu in camera je bilo ugotovljeno, da ker organ ne vodi ločene (pod)kategorije zavezanec v rubriki subjekt, bi moral v »Pregledu zadeve«, kjer so vsi subjekti vpisani, odstraniti subjekte, ki ne ustrezajo pojmu zavezanec. Za ugotovitev, kdo je (bil) v posameznem postopku zavezanec, bi moral organ pregledati vse dokumente posamezne zadeve in ugotoviti, kakšno vlogo je imel vsak od navedenih v rubriki subjekt. Pri tem za pojem zavezanec, kot pravilno navaja prosilec, ni relevantno kdo je to bil s pravnomočno ugotovljeno odločitvijo, saj je glede na določbe ZIN zavezanec že oseba, ki prejme obvestilo o uvedbi postopka. Kljub temu pa IP ugotavlja, da bi moral organ tako ugotoviti, ali so bile osebe, ki so bili lastniki nepremičnine, kjer je bila kršitev ugotovljena, v postopku tudi zavezanci, ali so bili o postopku obveščeni zgolj kot stranski udeleženci. Prav tako bi moral organ izločiti osebe od katerih je organ zgolj pridobival informacije in tudi prijavitelje. Organ bi za namen prikaza pravilnega seznama zavezancev moral analizirati vsako posamezno pisanje in na tej podlagi iz seznama subjektov odstraniti osebe, ki niso (bili) zavezanci. To pa po mnenju IP že predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. IP tako ugotavlja, da tudi iz pritožbenega postopka izhaja, da organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega izhaja seznam zavezancev s področja oglaševanja. Da bi do zahtevane informacije prosilcu omogočil dostop, bi takšen seznam moral šele ustvariti. Organ je tako odločil pravilno, da je zahtevo zavrnil zato, ker z dokumentom ne razpolaga.
(11) IP prav tako odgovarja, da zgolj nestrinjanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).
(12) IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa z dokumentarnim gradivom oziroma glede pravilnosti odločitev organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je bila dokumentacija pravilno ustvarjena, hranjena in uničena, oziroma ali je odbiranje, izločanje in uničevanje izvedeno pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj določene dokumentacije ni, oziroma ali bi morala biti, je torej v pristojnosti drugih organov, in sicer upravne inšpekcije. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.
(13) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilke zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).
(15) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke