prosilec - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

Organ je zaradi obstoja izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do določenih informacij. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da navedena izjema ni podana, pri čemer je dodal, da četudi bi bila zatrjevana izjema podana, gre v obravnavanem primeru za dokumente, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev ter okojske podatke, zato se javnosti omogoči dostop do zahtevanih informacij.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-298/2024/22

Datum: 8. 10. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilka) z dne 17. 7. 2024, zoper odločbo Mestne uprave Mestne občine Ljubljane, Služba za razvojne projekte in investicije, Adamič - Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-47/2024-2 z dne 4. 7. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 17. 7 2024 se ugodi in se odločba Mestne uprave Mestne občine Ljubljane, Službe za razvojne projekte in investicije, št. 090-47/2024-2 z dne 4. 7. 2024, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki v obliki elektronskega zapisa posredovati dokument »LJUBLJANA - PLEČNIKOVE TRŽNICE (EID 1-08822) HIA - PRESOJA VPLIVOV NA KULTURNO DEDIŠČINO, POROČILO, december 2023, Maribor«.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je dne 6. 6. 2024 po elektronski pošti na organ naslovila zahtevo za posredovanje elaborata, ki ga je naročila Mestna občina Ljubljana pri izvajalcu ……... Ob tem je dodala, da je bil navedeni elaborat posredovan ZVKDS oziroma Direktoratu za kulturno dediščino na MK.

(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo, št. 090-47/2024-2 z dne 4. 7. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi obstoja izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (dokument v izdelavi) v celoti zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je navedeni elaborat v zaključni fazi izdelave, in sicer v presoji pri pristojnih institucijah (9 korak od skupno 11 korakov). Meni, da bi posredovanje elaborata, ki je še v izdelavi, v javnosti povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine in s tem napačno interpretacijo vplivov načrtovanih posegov v svetovno dediščino.

(3) Dne 17. 7. 2024 je prosilka zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo. Navaja, da gradivo ni bilo v javni obravnavi, kar ni niti v skladu s priročnikom (6.11. oddelek), niti z Aarhurško konvencijo (drugi steber), niti z Zakonom o urejanju prostora. Dodaja, da so Plečnikove tržnice materialna kulturna dediščina, ki ima svojo umestitev v okolju in vsak poseg vanjo pomeni poseg v okolje z mnogimi posledicami, ki morajo biti strokovno presojane tudi kot poseg v okolje, pri čemer okoljska dokumentacija po zakonu ne sme biti predmet skrivanja. Nadalje navaja, da je projekt garaže pod osrednjo ljubljansko tržnico zelo problematičen zaradi uničenja svetovno zaščitene kulturne dediščine in je tudi okoljsko preveč ogrožajoč zaradi vpliva podtalnice, zato se taka investicija ne bi smela voditi brez dovoljenega vpogleda v faze priprave. IP prosi za pomoč pri pridobitvi zahtevanega elaborata, hkrati pa prosi tudi za posredovanje celotne ostale dokumentacije glede ocene vplivov na kulturno dediščino, glede izsledkov opravljenih okoljskih presoj, glede predvidenih časovnic postopka, predvidenih javnih predstavitev projekta ter posredovanje podatka o začetku javne razprave o projektu in okoljskih poročilih.

(4) Dne 5. 8. 2024 je IP prejel elektronsko sporočilo prosilke, v katerem navaja, da prosi za elaborat, ki ni gradivo v okviru postopka za »integralno gradbeno dovoljenje«, temveč je predhodno pripravljeno gradivo, katerega potrditev pri UNESCU bo obvezno narekovala vsebino projekta za omenjeno gradbeno dovoljenje, kar bo predstavljalo samo formalni postopek.

(5) Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo nadomestil, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP. Ob odstopu pritožbe je organ navedel, da je poročilo v fazi osnutka in trenutno v procesu izdelave popravkov in dopolnitev pri izdelovalcu poročila. Pojasnil je, da bo po izvedenih popravkih in dopolnitvah poročilo ponovno posredovano v presojo in potrditev pristojnemu organu. Po mnenju organa bi bilo obstoječe poročilo v fazi osnutka zavajajoče in bi povzročilo napačno razumevanje in interpretacijo v javnosti. Ob tem je dodal, da bo po vsebinski potrditvi poročila pri pristojnemu organu to v celoti dostopno javnosti

(6) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovore organa je IP prejel dne 13. 9. 2024, dne 24. 9. 2024, dne 25. 9. 2024 ter dne 27. 9. 2024.

(7) Prav tako je IP pri pregledu spisovne dokumentacije ugotovil, da je predmet zahteve dokument, ki ga je pripravila samostojna podjetnica. Ker organ prve stopnje ni ravnal v skladu s 44. členom ZUP, je IP samostojno podjetnico (v nadaljevanju stranska udeleženka) pozval k morebitni priglasitvi stranske udeležbe. Slednja je dne 26. 8. 2024 priglasila stransko udeležbo in navedla, da elaborat trenutno še ni zaključen, zato ga ni dopustno dati na vpogled nepooblaščenim osebam. Dodala je, da priprava elaborata poteka v 11 korakih in da so kot pripravljavci slednjega opravili delo do 9 koraka. Ob tem je še dodala, da je elaborat v presoji pri pristojnih institucijah, pri čemer so morebitne spremembe in dopolnitve še mogoče. Prav tako je navedla, da je elaborat strokovna podlaga in avtorski izdelek ter da morebitne zahteve po popravkih lahko prinesejo vsebinske spremembe v elaboratu, zato je nedopustno, da bi v taki delovni obliki bil predan nepooblaščenim osebam. Mnenja je, da je potrebno do dokončne potrditve s strani pristojnih institucij in naročnika, tj. organa v predmetni zadevi, elaborat šteti kot nedokončan, pri čemer je izpostavila, da storitev izdelave elaborata še ni v celoti plačana, saj projekt ni zaključen. V priglasitvi je med drugim povzela tudi 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter navedla, da lahko razkritje zahtevanega dokumenta povzroči napačno rabo ali interpretacijo slednjega, kar pa lahko škodi njenemu strokovnemu ugledu in ugledu njenega podjetja. Navedeni elaborat je namreč prvi tak dokument v Sloveniji, zato je postopek in pravilnost načina izpeljave celotne priprave elaborata še toliko bolj zahteven in vključuje več deležnikov. Meni, da je potrebno rok za vpogled v zahtevani elaborat podaljšati do takrat, ko bo ta kot strokovna naloga zajela tudi morebitne zahteve po dopolnitvah s strani pristojnih institucij in bo v celoti zaključena.

Pritožba je utemeljena.

(8) IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(9) Po pregledu spisovne dokumentacije je IP ugotovil, da je prosilka v pritožbi svojo zahtevo razširila, saj je v pritožbi zahtevala tudi dostop do dokumentov, ki niso bili predmet njene zahteve z dne 6. 6. 2024 in posledično tudi ne predmet izpodbijane odločbe. Prosilka je namreč v pritožbi navedla, da prosi tudi za posredovanje celotne dokumentacije glede ocene vplivov na kulturno dediščino, glede izsledkov opravljenih okoljskih presoj, glede predvidenih časovnic postopka, predvidenih javnih predstavitev projekta ter začetka javne razprave o projektu in okoljskih poročilih.

(10) IP izpostavlja, da prosilka v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilka se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahtevala. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilke, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Zgoraj navedena vsebina pritožbe, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa, posledično se IP do tega dela pritožbenih navedb ni opredeljeval.

(11) Ker je organ prosilki zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta na podlagi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal, ali je bila takšna odločitev pravilna in na zakonu utemeljena.

(12) IP ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, in sicer je to dokument z naslovom »LJUBLJANA - PLEČNIKOVE TRŽNICE (EID 1-08822) HIA - PRESOJA VPLIVOV NA KULTURNO DEDIŠČINO, POROČILO, december 2023, Maribor« (v nadaljevanju poročilo), saj ga je IP dostavil dne 24. 9. ter dne 27. 9. 2024.

(13) Opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:

-          dokument mora biti še v postopku izdelave,

-          dokument mora biti še predmet posvetovanja,

-          specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

(14) Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in nasl.; v nadaljevanju Uredba), ki v 4. členu določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

(15) IP ugotavlja, da zahtevano poročilo predstavlja dokumentacijo, ki jo je stranska udeleženka pripravila za organ kot naročnika na podlagi Pogodbe o izdelavi elaborata presoje vpliva posega na kulturno dediščino pri prenovi osrednje ljubljanske tržnice z dne 8. 9. 2022 (v nadaljevanju pogodba z dne 8. 9. 2022) in Dodatka št. 1 k tej pogodbi. Predmet pogodbe je opredeljen v 2. členu, in sicer v zavezi stranske udeleženke izdelati Elaborat presoje vpliva na dediščino pri prenovi osrednje ljubljanske tržnice, potrebnega za pridobitev Kulturno varstvenega mnenja za načrtovano gradnjo. Nadalje iz 3. člena citirane pogodbe izhaja, da pogodbena dela vključujejo med drugim tudi besedilni del presoje, ki bo sledil postopku 11 korakov priprave HIA, razdeljene v tri faze:

-          faza 1: koraka 1 in 2 (pridobitev smernic in pogojev Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine)

-          faza 2: koraki 3 do 8 (izdelava elaborata presoje vpliva na dediščino) ter

-          faza 3: koraki 9 do 11 (pridobitev pozitivnega mnenja s strani Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine).

(16) Postopek priprave poročila oz. presoje vplivov na kulturno dediščino poteka v skupno 11 korakih, ki so opredeljeni v priročniku Guidance and toolkit for impact assessments in a World Heritage Context, 2022. Koraki so povzeti tudi v samem poročilu npr. na strani 17, 18 in 22 in v zgoraj citiranem členu pogodbe. Iz vseh teh izhaja, da koraki od 3 do 8 zajemajo aktivnosti, ki se nanašajo na analize, vrednotenje, omilitvene ukrepe in pripravo poročila in so v domeni pripravljavca presoje (v konkretnem primeru v domeni stranske udeleženke po naročilu organa), medtem ko se koraki od 9 do 11 nanašajo na odločanje in zaključek procesa presoje in so v obravnavanem primeru v domeni Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Ministrstva za kulturo ter Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

(17) Nadalje iz pogodbe z dne 8. 9. 2022 izhaja, da posamezne faze oz. sklopi priprave poročila vplivajo tudi na način obračunavanja in plačevanja opravljenih del. Slednje je opredeljeno v 5. členu pogodbe z dne 8. 9. 2024, ki določa, da bo izvajalec izstavil dva računa po opravljenih delih v naslednji dinamiki:

-          80% oziroma 35.581,06 EUR z DDV po zaključku faze 2 in

-          20% oziroma 8.895,26 EUR z DDV po zaključku faze 3.

(18) IP po vpogledu v poročilo ugotavlja, da nedvomno nista podana že prva dva pogoja za obstoj izjeme dokumenta v izdelavi. Poročilo kot tako je v tej obliki izdelano, to pomeni, da v tej fazi ni več v postopku izdelave ter da ni več predmet posvetovanja pri stranskemu udeležencu in organu, ne glede na to, da se bo predvidoma še spreminjalo. Tako organ, kot tudi stranska udeleženka, navajata, da je poročilo v fazi 9 koraka od skupno 11, kar upoštevaje določilo 3. člena pogodbe z dne 8. 9. 2024 pomeni, da so koraki 3 do 8 (izdelava elaborata presoje vpliva na dediščino) že zaključeni. Ker morajo biti podani za obstoj te izjeme vsi pogoji hkrati, nista pa podana že prva dva pogoja, se IP posebej ne opredeljuje do specifičnega škodnega testa. Ob tem IP zgolj dodaja, da je obstoj slednjega organ zatrjeval zgolj pavšalno in ne s konkretnimi navedbami o tem, kako bi razkritje dokumenta povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Samo pavšalne navedbe, tj., da bi posredovanje elaborata, ki je še v izdelavi, v javnosti povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine in s tem napačno interpretacijo vplivov načrtovanih posegov v svetovno dediščino, ne morejo biti okoliščine, zaradi katerih bi bila zavrnitev dostop do poročila utemeljena. Slednje izhaja npr. tudi iz sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. I U 1096/2012 z dne 27. 2. 2013. Ob tem IP dodaja, da je mogoče zaskrbljenost zaradi nerazumevanja javnosti odpraviti na druge načine, ki ne bi ovirali dostopa do zahtevanih informacij. Če organ meni, da obstaja bojazen, da bi razkrita informacija lahko zavedla javnost, lahko npr. posredovanje zahtevanih podatkov opremi z določenimi pojasnili oziroma obrazložitvami, ki bi nevarnost napačne razlage podatkov zmanjšale.

(19) Da je dokumentacija že izdelana in ni predmet posvetovanja pri organu, izhaja iz naslednjih dejstev:

- poročilo je bilo posredovano organu kot naročniku, kar pomeni, da je bilo v tej fazi zaključeno, pri tem pa ni pomembno, če se bo nadalje še spreminjalo zaradi pridobitve pozitivnega mnenja s strani Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Iz elektronskega sporočila stranske udeleženke z dne 29. 12. 2023, katerega zadeva je: »HIA Plečnikove tržnice – oddaja elaborata«, izhaja, da so pripravili navedeni elaborat in ne morebiti osnutka slednjega. Navedeno izhaja tudi iz poimenovanja datoteke, in sicer 2217_HIA_PorociloKoncno_end_240220.pdf,

- iz 1. strani poročila izhajajo podatki o naslovu projekta, naročniku, vodji projekta, avtorjih, nosilcu projekta, številki projekta, kraju in datumu, itd. Poročilo predstavlja zaokroženo celoto, pri čemer nikjer iz besedila ali grafik ne izhaja, da bi bil dokument še v postopku izdelave, vsi stavki so namreč zaključeni, v tekstu ni opomb, oznak, besedilo tudi ni opredeljeno kot osnutek niti nima vodnega žiga, ki bi nakazoval, da gre za osnutek. Stranska udeleženka je organu dostavila zaključen dokument, brez vsebinsko odprtih in nedokončanih delov. Ravno nasprotno. Iz besedila poročila izhaja, da je poročilo v tej fazi zaključeno, kar npr. izhaja iz 7. strani poročila, v katerem je zapisano, da je poročilo presoje vplivov posegov na kulturno dediščino HIA pripravilo podjetje …….. v sodelovanju z različnimi strokovnjaki. Prav tako iz 23. strani poročila izhaja, da je delo potekalo od jeseni 2022 do konca leta 2023, ko je bilo poročilo izdelano, v začetku januarja pa še dopolnjeno z rezultati anketne preveritve. Nadalje poročilo v 11. poglavju »ZAHVALA IN AVTORSTVO« vsebuje tudi zahvalo avtorjev presoje vsem, ki so tvorno sodelovali pri pripravi slednjega,

- organ je poročilo dne 7. 3. 2024 posredoval Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju ZVKDS). Iz 2. člena pogodbe z dne 8. 9. 2024 izhaja, da bo stranska udeleženka izdelala Elaborat presoje vpliva na dediščino pri prenovi osrednje ljubljanske tržnice, potrebnega za pridobitev Kulturno varstvenega mnenja za načrtovano gradnjo. Slednjega poda ZVKDS, kateremu je organ, kot že navedeno dne 7. 3. 2024 posredoval zahtevani dokument v pregled in presojo. Iz navedenega izhaja, da poročilo ni več v izdelavi niti predmet posvetovanja pri organu, saj ga je organ posredoval v nadaljnjo obravnavo na ZVKDS,

- iz pogodbe z dne 8. 9. 2024 izhaja, da bodo posamezna pogodbena dela opravljena po posameznih fazah, pri čemer izdelava elaborata presoje vpliva na dediščino predstavlja fazo 2 in zajema korake od 3 do 8 presoje vplivov na kulturno dediščino. Tako organ, kot tudi stranska udeleženka zatrjujeta, da je poročilo v fazi 9 koraka, čigar izvedba pa, kot izhaja iz priročnika Guidance and toolkit for impact assessments in a World Heritage Context, 2022 ter samega poročila, ni v njuni pristojnosti, temveč v pristojnosti drugih institucij,

- stranska udeleženka je organu izdala račun št. 23/31 z dne 29. 12. 2023. V postavki »vrsta blaga/storitve« je navedeno: elaborat presoje vpliva posega na kulturno dediščino, višina zneska pa 35.581,06 EUR. Da je stranska udeleženka prejela navedeni znesek, je razvidno iz aplikacije za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ERAR), iz katerega izhaja, da je organ dne 7. 5. 2024 opravil nakazilo stranski udeleženki v višini 35.581,06 EUR. Omenjeni znesek je naveden tudi v 5. členu pogodbe z dne 8. 9. 2024, ki določa, da bo izvajalec izstavil dva računa po opravljenih delih, in sicer račun v 80% vrednosti pogodbene cene za izdelavo elaborata oziroma 35.581,06 EUR z DDV po zaključku faze 2, ki je v pogodbi opredeljena kot izdelava elaborata presoje vpliva na dediščino.

(20) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ni podan. Kot že zgoraj navedeno, je predmet presoje dokument, ki ga je pripravila stranska udeleženka (zunanja izvajalka), izbrana na podlagi izvedenega postopka zbiranja ponudb, ki je za navedeno storitev že prejela plačilo iz javnih sredstev. Organ je poročilo posredoval v nadaljnjo presojo in obravnavo ZVKDS, pri čemer IP izpostavlja, da morebitni pozivi ZVKDS k dopolnitvi ali popravi slednjega ne pomenijo, da je dokument v izdelavi. Vsaka posamezna različica dokumenta predstavlja informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Ta izjema namreč varuje miselni proces organa in pripravo konkretnega dokumenta in ne varuje sistemsko celotnega postopka priprave določene rešitve (konkretno postopek priprave poročila oz. presoje vplivov na kulturno dediščino poteka v 11 korakih).

(21) Glede navedb stranske udeleženke IP ugotavlja, da so te neutemeljene. Ker se njene navedbe nanašajo na zatrjevanje obstoja izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v izogib ponavljanju sklicuje na zgoraj navedeno. Prav tako niso utemeljene njene navedbe, da lahko ob razkritju zahtevanega poročila pride do interpretacij, ki lahko škodijo njenemu strokovnemu ugledu in ugledu njenega podjetja. IP pojasnjuje, da nobena od zakonskih izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ne predvideva slednjega kot razlog za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja. Prav tako IP ne more slediti njeni navedbi, da je poročilo njeno avtorsko varovano delo. Pogodba z dne 8. 9. 2024 namreč v 14. členu ureja lastništvo projektne dokumentacije in avtorske pravice. Citirani člen določa, da se izvajalec (stranska udeleženka) s to pogodbo zavezuje in pod svojo odškodninsko odgovornostjo jamči, da so vsi sodelujoči avtorji, ki so izdelali katerikoli del elaborata presoje vplivov na dediščino po tej pogodbi, dovolili uporabo svojega dela in zato izključno in izrecno na izvajalca prenesli materialne avtorske pravice, ki jih določa 22. člen Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZASP). Med drugim citirani člen določa tudi, da so avtorji izvajalcu podelili pravico, da prenese vse navedene materialne avtorske pravice na naročnika (tj. organ) in naročnik lahko z njimi prosto razpolaga. Izvajalec je s pogodbo na naročnika prenesel materialne avtorske pravice, ki jih določa 22. člen ZASP, brez časovne in teritorialne omejitve, pri čemer je prenos ekskluziven. Materialne avtorske pravice je stranska udeleženka s citirano pogodbo prenesla na organ neomejeno in jih lahko slednji izvršuje in z njimi prosto razpolaga brez vnaprejšnejga dovoljenja oziroma soglasja avtorjev in stranske udeleženke.

(22) Ob vpogledu v zahtevano poročilo je IP ugotovil, da slednje obsega tudi osebne podatke, za obdelavo katerih pa so v predmetni zadevi podane ustrezne pravne podlage, opredeljene v prvem odstavku 6. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov). Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(23) Poročilo vsebuje naslednje osebne podatke, in sicer:

- imena in priimke ter nazive avtorjev poročila ter avtorjev literature, katerih besedila so povzeta v poročilu. Ti so skladno z 120. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju  ZASP) prosto dostopni. Prvi odstavek citiranega člena namreč določa, da je izključna pravica izvajalcev, da se pri objavi izvedbe navede njihovo ime ali kakšna druga njihova oznaka,

- ime in priimek ter naziv vodje projekta. Navedeni osebni podatki so prosto dostopni v Imeniku pooblaščenih arhitektov. V skladu z 12. členom Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZAID) so javni podatki o osebnem imenu pooblaščenega arhitekta in poklicnem nazivu ter o načinu opravljanja poklicnih nalog;

- osebne podatke posameznikov, ki so bili že prosto dostopni javnosti (npr. osebna imena članov interdisciplinarne delovne skupine, osebna imena arhitektov, pesnikov, osebna imena povzeta iz virov Zgodovinskega arhiva Ljubljane ter drugih virov literature, osebna imena zmagovalcev natečajnih sklopov itd.).

(24) IP nadalje pojasnjuje, da tudi če bi bila v predmetni zadevi podana zatrjevana izjema dokumenta v izdelavi, je treba zadevno dokumentacijo presoditi še z vidika določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa absolutno javnost podatkov o porabi javnih sredstev. Slednja namreč določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V obravnavanem primeru se tako poraba javnih sredstev ne nanaša samo na znesek, ki je bil plačan za zadevno dokumentacijo, temveč tudi na samo dokumentacijo, tj. poročilo, ki jo je izdelala stranska udeleženka za organ kot naročnika na podlagi pogodbe z dne 8. 9. 2022.

(25) Prav tako pravno podlago za razkritje zahtevanega poročila predstavlja tudi 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-2) v 160. členu ureja dostop do okoljskih podatkov. Prvi odstavek citiranega člena določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določajo ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. IP ugotavlja, da zahtevano poročilo, skladno s 7. točko drugega odstavka 160. člena ZVO-2, predstavlja okoljski podatek, saj gre za dokument, ki se nanaša na stanje objekta kulturne dediščine v povezavi postopki in dejavnosti iz 5. točke tega odstavka, tj. dejavnostjo organa, ki se nanaša na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali na sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil. Izhajajoč iz navedenega gre za okoljske podatke, ki so že po samem zakonu absolutno javni.

(26) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilke ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je zato izpodbijano odločbo organa odpravil in mu naložil, da mora  prosilki posredovati zahtevani dokument, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(27) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(28) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke