prosilec - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente, vezane na določene parcelne številke. Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, saj je po njegovem mnenju prosilec zahtevo vezal na točno določene osebe, ki so povezane z določeno parcelno številko, zato anonimizacija dokumentov ni mogoča. IP je pritožbi prosilca delni ugodil in organu prve stopnje naložil naj prosilcu posreduje zahtevane dokumente v anonimizirani obliki. Parcelna številka, na katero je prosilec vezal zahtevane dokumente, namreč ni varovan osebni podatek, kljub temu, da lahko prosilec, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo, določi posameznike, ki so lastniki parcel. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-228/2024/4

Datum: 24. 7. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 30. 5. 2024, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-28/2024-7 z dne 3. 5. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilca z dne 30. 5. 2024 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, št. 090-28/2024-7 z dne 3. 5. 2024, se delno ugodil in se izpodbijana odločba v prvi točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v fizični obliki posredovati dokument:

·         št. 35020-120/2023-48 z dne 17. 1. 2024, pri čemer mora prekriti ime, priimek ter naslov fizične osebe.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 11. 4. 2024, dopolnjeno dne 12. 4. 2024, na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov, ki so bili v letu 2024 poslani lastnikom zemljišč s parc. št. 432/1, 432/5, 432/6, 432/10, 432/11, 432/23, 432/24 ,432/27, 432/28, 432/29 in 432/35, vse k.o. 1695 Karlovško predmestje.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-28/2024-7 z dne 3. 5. 2024, zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je prosilec svojo zahtevo vezal na točno določene osebe, ki so povezane z določeno parcelno številko, zato anonimizacija dokumentov ni mogoča.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 30. 5. 2024 vložil pritožbo, v kateri navaja, da parcelna številka in katastrska občina nista osebni podatek. Prosilec se sprašuje, kakšno je to varovanje osebnih podatkov, če se lahko na podlagi parcelne številke in katastrske občine v zemljiški knjigi pride do osebnih podatkov lastnika posamezne parcele (ime, priimek, naslov, EMŠO - kar osebni podatki so).

IP je dne 17. 6. 2024, po elektronski pošti, prejel dopis organa, št. 090-28/2024-7 z dne 12. 6. 2024, s katerim je pritožbo prosilca odstopil IP v pristojno reševanje. Dopisu je organ priložil vrsto dokumentacije.

Na podlagi poziva IP, št. 090-228/2024/2 z dne 19. 6. 2024, je organ IP dne 5. 7. 2024, po elektronski pošti, posredoval dopis, št. 090-28/2024-12 z dne 3. 7. 2024, v katerem je pojasnil, da je zahtevane dokumente iskal v informacijskem sistemu organa Lotus Notes, in sicer po parcelnih številkah in lastnikih parcel, v skladu z zemljiškoknjižnimi izpisi z dne 3. 5. 2024. Vse dokumente, ki so bili rezultat iskanja po prej navedenih kriterijih, do dne izdaje izpodbijane odločbe, je organ IP posredoval skupaj z odstopljeno pritožbo - edini dokument, ki ustreza zahtevi prosilca, je sicer dokument št. 35020-120/2023-48 z dne 17. 1. 2024. Dopisu je organ priložil tudi dokument, št. 3503-194/2024-2-BB z dne 16. 5. 2024, ki je bil izdan in poslan naslovniku naknadno, torej že po izdani izpodbijani odločbi, zato organ meni, da ta ni predmet konkretnega postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Uvodoma IP, glede navedb organa v izpodbijani odločbi, da je prosilec zahtevo vezal na točno določene fizične osebe, ki so povezane z določeno parcelno številko, pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za situacijo, ko bi prosilec zahtevo vezal na točno določeno fizično osebe. Prosilec je namreč svojo zahtevo vezal izključno na parcelne številke, ne pa tudi na točno določene, poimensko navedene posameznike, kot to zmotno navaja organ v izpodbijani odločbi. Kot izhaja iz prakse IP[1], kateri je pritrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1719/2012-14 z dne 19. 6. 2013 (10. točka), parcelna številka namreč ni varovan osebni podatek, kljub temu, da lahko prosilec, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo, določi posameznike, ki so lastniki parcel. V okviru javnosti zemljiške knjige namreč ne gre za nedovoljeno obdelavo osebnih podatkov.

V okviru pritožbenega postopka je IP, pri pregledu, s strani organa, odstopljene dokumentacije ugotovil, da organ razpolaga z dvema dokumentoma, ki sta bila v letu 2024 posredovana lastnikom zemljišč s parc. št. 432/1, 432/5, 432/6, 432/10, 432/11, 432/23, 432/24 ,432/27, 432/28, 432/29 in 432/35, vse k.o. 1695 Karlovško predmestje, in sicer:

-       št. 35020-120/2023-48 z dne 17. 1. 2024;

-       št. 3503-194/2024-2-BB z dne 16. 5. 2024.

Kot določa četrti odstavek 27. člena ZDIJZ, se postopek s pritožbo v zadevi, kot je obravnavana, izvaja po določbah ZUP. Iz določb ZUP, ki se nanašajo na odločanje o pritožbi, pa izhaja pravilo, da organ druge stopnje pri tem odločanju upošteva tista dejstva, ki so obstajala v času odločanja na prvi stopnji. To je še zlasti jasno razvidno iz določbe tretjega odstavka 238. člena ZUP, ki ureja pogoje, pod katerimi lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in dokaze: izrecno namreč določa, da se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji. Ob upoštevanju, da organ druge stopnje prvostopenjsko odločbo v pogledu pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja preizkusi v okviru pritožbenih navedb (247. člen ZUP), je s tem jasno vezan na dejansko stanje, ki je obstajalo v času izdaje prvostopenjske odločbe. To pravilo pa je mogoče razbrati tudi iz ostalih določb ZUP o odločanju drugostopenjskega organa o pritožbi, tudi iz (prvega odstavka) 251. člena ZUP.

Iz zgoraj navedenega tako izhaja, da lahko pritožbeni organ v postopku odločanja o pritožbi odloča le na podlagi tistih dejstev in dokazov, ki obstajajo ter so ugotovljena in dokazana v postopku do izdaje odločbe na prvi stopnji, saj so le slednja organu znana in jih organ pri svoji odločitvi lahko upošteva. Takšno pravilo je tudi logično, saj drugostopenjski organ, ko odloča o pritožbi, presoja pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe.

Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, in sicer v sodbi I U 989/2014-31 z dne 20. 5. 2015 (15. točka).

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila izpodbijana odločba organa izdana dne 3. 5. 2024, zato je predmet pritožbenega postopka zgolj dokument, ki je pri organu obstajal v času do izdane izpodbijane odločbe, torej dokument št. 35020-120/2023-48 z dne 17. 1. 2024. Seveda pa lahko dokument, št. 3503-194/2024-2-BB z dne 16. 5. 2024, ki je pri organu nastal po že sprejeti odločitvi organa z dne 3. 5. 2024, prosilec od organa kadarkoli zahteva, z novo zahtevo po ZDIJZ.

Izjema varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)

Pri pregledu dokumenta št. 35020-120/2023-48 z dne 17. 1. 2024 je IP ugotovil, da ta v celoti ni prosto dostopen javnosti, ker vsebuje podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), kot bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Pri pregledu zahtevanega dokumenta je IP ugotovil, da ta vsebuje ime, priimek ter naslov prebivališča fizične osebe, pri čemer ni našel pravne podlage za razkritje predmetnih podatkov javnosti in posledično gre za t.i. varovane osebne podatke, ki javnosti niso prosto dostopni.

Institut delnega dostopa

IP je ugotovil, da je v konkretnem primeru mogoče uporabiti t.i. institut delnega dostopa, ki ga ureja 7. člen ZDIJZ. Predmetni dokument namreč le delno vsebuje varovane osebne podatke, ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost. Organ jih je zato dolžan prekriti z eno od možnih tehnik anonimizacije, v preostalem delu pa mora prosilcu omogočiti seznanitev z zahtevanim dokumentom, in sicer na način in v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

Na podlagi zgoraj navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke, pa je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena ZUT oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1]  Odločba IP št. 090-211/2022 z dne 5. 9. 2022, št. 090-240/2020 z dne 17. 11. 2020, št. 090-27/2019 z dne 14. 2. 2019