prosilec - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca za posredovanje dokumenta, ki utemeljuje določene navedbe župana na novinarski konferenci, zavrnil, ker je svojo zahtevo vezal na točno določeno fizično osebo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilec svojo zahtevo vezal na izjavo oz. na navedbe župana na novinarski konferenci, ki je javno objavljena in posledično prosto dostopna javnosti. Takšne zahteve prosilca tako ni mogoče obravnavati kot zahteve, vezane na določljivega posameznika in jo zavrniti brez opredelitve, ali organ z zahtevanim dokumentom sploh razpolaga oz. presoje, ali zahtevani dokument predstavlja informacijo javnega značaj. V okviru pritožbenega postopa je IP ugotovil, da zahtevi prosilca ustreza fotografija, vendar pa je IP, zaradi varstva osebnih podatkov, zavrnil dostop do nje, ter pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-142/2024/2

Datum: 8. 5. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 11. 4. 2024, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-21/2024-2 z dne 8. 4. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 11. 4. 2024 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, št. 090-21/2024-2 z dne 8. 4. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 24. 3. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumenta, ki potrjuje navedbe župana Mestne občine Ljubljane na tiskovni konferenci z dne 19. 3. 2024 (https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/novinarske-konference/novinarska-konferenca-zupana-mestne-obcine-ljubljana-50/),  kjer župan v … minuti zatrjuje, da se je »….«.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-21/2024-2 z dne 8. 4. 2024, zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je prosilec svojo zahtevo vezal na točno določeno fizično osebo, pri svoji odločitvi pa se sklicuje na prakso IP in sodno prakso. Dodatno je organ navedel, da se dostop do zahtevanih dokumentov zavrne tudi, če se prosilčeva zahteva nanaša na dokumente v zvezi s prosilcem samim.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 11. 4. 2024 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa.

IP je dne 22. 4. 2024, po elektronski pošti, prejel dopis organa, št. 090-21/2024-4 z dne 22. 4. 2024, s katerim je pritožbo prosilca odstopil IP v pristojno reševanje. Dodatno je organ navedel, da je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga varovanja osebnih podatkov, saj se zahteva nanaša na točno določeno osebo. Organ tako ocenjuje, da bi razkritje podatka, ali zahtevani dokument obstaja, razkrilo osebne podatke te osebe in bi bil namen varovanja osebnih podatkov izničen. Če bi organ v predmetni odločbi navedel, da razpolaga z dokumentom, da se je »…,«, bi s tem razkrili osebne podatke določene osebe, kar pa ni skladno z varstvom osebnih podatkov. Takšno stališče smiselno potrjuje tudi drugi odstavek 15. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, in sicer gre za fotografijo, ki je priloga dopisu. Dokument oz. fotografija je del tožbenega postopka organa glede oviranja gradnje.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Uvodoma IP, glede navedb organa v izpodbijani odločbi in dopisu št. 090-21/2024-4 z dne 22. 4. 2024, da je prosilec zahtevo vezal na točno določeno fizično osebo, zato se organ ni opredelil do obstoja zahtevanega dokumenta, saj bi s tem razkril varovane osebne podatke, pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za situacijo, ko bi prosilec zahtevo vezal na točno določeno fizično osebo. Prosilec je namreč svojo zahtevo vezal na izjavo oz. na navedbe župana na novinarski konferenci, ki je javno objavljena in posledično prosto dostopna javnosti. Takšne zahteve prosilca tako ni mogoče obravnavati kot zahteve, vezane na določljivega posameznika in jo zavrniti brez opredelitve, ali organ z zahtevanim dokumentom sploh razpolaga oz. presoje, ali zahtevani dokument predstavlja informacijo javnega značaj.

V okviru pritožbenega postopka je organ IP posredoval fotografijo, ki ustreza zahtevi prosilca, kar pomeni, da organ z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca, razpolaga.

IP je v nadaljevanju te odločbe ugotavljal obstoj izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) oz. ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Ob tem IP pojasnjuje, da fotografije štejemo kot varovane osebne podatke, kadar te določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden in bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali, ko se hkrati s fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku, kot na primer njegovo ime in priimek, njegova letnica rojstva in podobno.

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oz. javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov,  je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene Uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da ne obstaja pravna podlaga za razkritje zahtevane fotografije javnosti, saj, kot izhaja iz že zgoraj navedenega, ta predstavlja oz. sodi med t.i. varovane osebne podatke. IP pri tem dodaja, da so na fotografiji razvidni posnetki vizualne podobe posameznika, ki razkrivajo izraze na obrazu, telesno držo, pozo, v trenutku ujeto gestikulacijo, razpoloženje, odnos posameznika do ostalih udeležencev, čustva in podobno, kar pa nedvomno predstavlja osebne podatke posameznika, ki javnosti niso prosti dostopni.

Na podlagi navedenega je IP odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena ZUT oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka