prosilec - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

Organ je zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije, ker z dokumenti ne razpolaga, IP pa po preučitvi pritožbe ugotavlja, da organ z delom zahtevane dokumentacije razpolaga. Organ namreč razpolaga z dokumentom Osnutek sodne poravnave, ki ustreza zahtevi prosilca, glede preostalih zahtevanih dokumentov pa je organ ob upoštevanju pojasnil organa ugotovil, da z dokumentacijo ne razpolaga. Osnutek sodne poravnave vsebuje varovane osebne podatke, ki jih je potrebno prekriti (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in s pomočjo instituta delnega dostopa prosilcu omogočiti dostop do preostalega dela dokumenta.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-372/2023/4

Datum: 12. 2. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 13. 12. 2023, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-98/2023-3, z dne 7. 12. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 13. 12. 2023 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, št. 090-98/2023-3, z dne 7. 12. 2023, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati kopijo dokumenta »Osnutek sodne poravnave z dne 17. 2. 2017«, pri čemer mora prekriti:

-       imena, priimke ter naslove toženih strank,

-       opravilne številke sodnih postopkov.

2.     Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na osebne podatke, ki jih je organ dolžan skladno s prejšnjo točko izreka te odločbe prekriti in v delu, ki se nanaša na posredovanje dodatne dokumentacije, zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Organ je dne 13. 11. 2023 s strani prosilca po elektronski pošti prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je ta zahteval posredovanje ponudbe, ki naj bi bila s strani kateregakoli organa MOL ali njegovega pravnega zastopnika, dana Ambasadi Rog ali kakšnim posameznikom, da jim je na voljo 600 m2, podrejeno pa tudi vsa posredovana mnenja in predloge dokumentov, ki jo je v zvezi s sodnim sporom z devetimi fizičnimi osebami v zvezi z motenjem posesti za MOL pripravila Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o.p., d.o.o.

Organ je dne 7. 12. 2023 izdal odločbo št. 090-98/2023-3 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zavrnil zahtevo prosilca. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej povzel zakonske določbe glede informacije javnega značaja (4. člen ZDIJZ) ter načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja in zakonskih izjem (5. in 6. člen ZDIJZ). Dalje je navedel, da glede nastanka Javnega zavoda Center Rog, njegovega programa in statusne oblike, že več let vodi komunikacijo z vsemi deležniki, med drugim tudi z Ambasado Rog. Dokumentacija projekta se nahaja v več zadevah in v več organih Mestne uprave ter pri pooblaščencih organa. Komunikacija z deležniki ne poteka samo v pisni obliki, temveč tudi preko sestankov, v okviru tematskih dogodkov in podobnih srečanj. Organ z zahtevano dokumentacijo glede ponudbe Ambasadi Rog ali posameznikom ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. Glede odvetniških mnenj v zvezi s sodnim sporom zaradi motenja posesti je organ navedel, da se pisna mnenja niso pridobivala, zato z njimi ne razpolaga. Dalje glede predlogov dokumentov pooblaščenih odvetnikov organ še navaja, da so bili v sodni postopek predloženi končni dokumenti. Morebitni osnutki, predlogi, nepotrjeni vzorci ipd. ne predstavljajo končnega dokumenta in so del nepotrjenih delovnih gradiv. Iz tega razloga je organ v tem delu zavrnil zahtevo, skladno z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Prosilec je dne 13. 12. 2023 vložil pritožbo, organ pa izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, dne 19. 12. 2023, odstopil v odločanje IP.  

Prosilec vlaga pritožbo iz razloga, ker je bilo v obrazložitvi izpodbijane odločbe potrjeno, da so odvetniki po nalogu MOL pripravili dokumente in so jih na osnovi pogodbe in pooblastila za zastopanje v imenu MOL predložili sodišču. Znano mu je, da so bili pripravljeni razni dokumenti, med njimi tudi dokument, ki je bil v postopku mediacije dejansko predložen pravnemu zastopniku udeležencev v sporu. Na ta dokument oziroma ponudbo se je, sicer nepravilno, večkrat skliceval tako župan Zoran Jankovič, kot drugi, med njimi tudi direktorica Centra Rog. Ravno zaradi tega napačnega navajanja dejanskega stanja, ki se ga da enostavno ugotoviti, je pomembno, da je javnost seznanjena, kaj je bilo Ambasadi Rog in posameznikov dejansko ponujeno. Navaja, da je en dokument že uspel pridobiti, vendar je pomembno, da je javnost seznanjena z vsemi verodostojnimi dokumenti, saj je teoretično možno, da ne bi bil original. Prosilec tudi meni, da organ zmotno navaja glede osnutkov, predlogov, nepotrjenih vzorcev, ki so jih odvetniki pripravili in posredovali kateremukoli mestnemu uslužbencu (znan mu je primer iz RTV, da je kot informacija javnega značaja veljal tudi dokument, ki naj bi ga pogodbeni odvetnik poslal na privatni mail zaposlene).

Organ je po pozivu IP št. 090-372/2023/2 posredoval še dodatna pojasnila in dokumentacijo, ki se tiče obravnavane zadeve. Glede samega iskanja dokumentov je organ pojasnil, da je to zaradi razsežnosti in obsežnosti tematike potekalo z vpogledom v bazo dokumentarnega gradiva (dokumenti, ki se navezujejo na tematiko bivše Tovarne Rog so namreč evidentirani v različne spise), z iskanjem s pomočjo besednih korenov preko Glavne pisarne MOL, s poizvedbo pri pristojnih oddelkih (JZ Center Rog, Oddelek za kulturo, Služba za pravne zadeve) ter s vpogledom v listine, ki se nahajajo v fizični obliki v spisu ter v elektronski obliki v dokumentarnem spisu.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja, skladno z določbo 4. člena ZDIJZ, vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije, v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil.

IP dalje pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.^[1] Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.^[2] Takšno stališče potrjuje tudi upravno sodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Tudi v sodbi, št. št. III U 297/2012 z dne 7. 11. 2013, sodišče izrecno izpostavi, da so po določbah ZDIJZ (1. in 4. člen) organi dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta. Da dolžnost zavezanca ni v tem, da bi podajal odgovore na vprašanja, ampak to, da posreduje določen dokument, izhaja tudi iz novejše sodne prakse (sodba, št. I U 84/2017-15 z dne 20. 6. 2018). Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).

Na podlagi pregleda dokumentacije IP ugotavlja, da je prosilec zahteval dostop do ponudbe Ambasadi Rog ali drugim posameznikom s strani organa ali njegovega pravnega zastopnika, da jim je na voljo 600 m2, organ pa je v izpodbijani odločbi navedel, da s tako ponudbo ne razpolaga. Po pozivu IP je organ navedel, da je obstoj zahtevanega dokumenta preveril pri oddelku, ki je pristojen za JZ Center Rog (Oddelek za kulturo) ter pri službi, pristojni za sodne postopke glede JZ Center Rog (Služba za pravne zadeve) ter da je bil pri ponovni preverbi dokumentacije najden dokument, ki se po vsebini približa zahtevi prosilca – ponudba organa za sodno poravnavo, ki je bila del sodnega postopka. O izročitvi prostorov v prenovljenem Rogu govori 4. člen ponujenega osnutka sodne poravnave, ki pa ni bil sprejet. Navedeno je preveril tudi IP in ugotavlja, da iz 4. člena navedenega osnutka sodne poravnave res izhaja dogovor o izročitvi 500 m2 prostorov začasnim uporabnikom tovarne ROG, ki jih bodo ti lahko upravljali. IP ugotavlja, da gre za torej pri dokumentu Osnutek sodne poravnave za dokument, ki ga je v svoji zahtevi za dostop do informacij javnega značaja zahteval prosilec, saj se tudi prosilec v pritožbi sklicuje na to, da mu je znano, da je bil v postopku mediacije predložen tak dokument. Organ torej s takim dokumentom razpolaga in so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Dalje glede zahtevanih odvetniških mnenj v zvezi s sodnim sporom zaradi motenja posesti, IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi navedel, da se odvetniška mnenja niso pridobivala, prav tako je po pozivu IP pojasnil, da je pristojna služba (Služba za pravne zadeve) pregledala dokumentarno gradivo, posebno spisa št. 711-209/2016 in 711-391/2016, ter je ugotovila, da v sodnem sporu odvetniška mnenja niso bila naročena (organ je priložil tudi popisa spisov št. 711-209/2016 in 711-391/2016). Organ je še pojasnil, da so v sodnem sporu pooblaščeni odvetniki vlagali vloge in druga pisanja, kolikor so bili potrebni za zastopanje interesov organa kot stranke v postopkih na podlagi pooblastila. IP na podlagi pregleda popisa spisov in dokumentacije zadeve ter ob upoštevanju pojasnila organa nima razlogov za dvom, da organ razpolaga s takimi dokumenti, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP, prav tako prosilec v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da so odvetniki po nalogu organa pripravili dokumente in jih predložili sodišču.

Glede zahtevanih predlogov dokumentov pooblaščenih odvetnikov, ki so jih pripravili v zvezi s sodnim sporom zaradi motenja posesti, IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi navedel, da so bili v sodni postopek predloženi končni dokumenti in da morebitni osnutki, predlogi, nepotrjeni vzorci ipd. ne predstavljajo končnega dokumenta ter zahtevo v tem delu zavrnil iz razloga 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (pri čemer te izjeme ni utemeljil). Ob odstopu pritožbe pa je organ navedel, da so gradiva sodnih postopkov pripravljali pooblaščeni odvetniki, ki so v proces vlagali končne dokumente, in da z osnutki, nepotrjenimi vzorci ipd. odvetniških dokumentov organ ne razpolaga. IP je zato v tem delu organ zaprosil za pojasnilo, ali z zahtevano dokumentacijo organ dejansko razpolaga. Organ je po pozivu IP pojasnil, da je pristojna služba (Služba za pravne zadeve) pregledala dokumentarno gradivo, posebno spisa št. 711-209/2016 in 711-391/2016, ter ugotovila, da s predlogi takih dokumentov ne razpolaga. Organ sicer dopušča možnost, da pooblaščeni odvetniki razpolagajo z delovnimi osnutki, verzijami ali predlogami končnih dokumentov, vendar pa organ z njimi ne razpolaga, saj so bili v postopek vloženi le končni dokumenti. IP na podlagi pregleda popisov spisov in dokumentacije ter ob upoštevanju pojasnila organa nima razlogov za dvom, da organ razpolaga s takimi dokumenti, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP, prav tako prosilec v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da so tudi predlogi, nepotrjeni vzorci ipd. informacije javnega značaja. Ob tem IP še pojasnjuje, da se do zatrjevane izjeme notranjega delovanja ni opredeljeval, saj je v svoji odločbi organ ni utemeljil, dokazno breme pa je na organu, ki tako izjemo zatrjuje, poleg tega je organ nato v pojasnilih izkazal, da s to zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.

Glede na vse navedeno IP tako ugotavlja, da organ z odvetniškimi mnenji in predlogi dokumentov pooblaščenih odvetnikov, ki so jih pripravili v zvezi s sodnim sporom zaradi motenja posesti ne razpolaga, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Dalje je IP glede dokumenta Osnutek sodne poravnave z dne 17. 2. 2017 preveril, ali so podane kakšne izmed zakonsko določenih izjem glede dostopa do informacij javnega značaja[3] ter ugotovil, da vsebuje dokument osebne podatke. IP je zato je v nadaljevanju preveril še, ali gre prosto dostopne podatke ali pa gre za varovane osebne podatke, ki se jih ne sme razkriti.

Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2.

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v členu 4 (1), določa, da je osebni podatek katerakoli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP ugotavlja, da dokument vsebuje tudi osebne podatke, kot jih opredeljuje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov.

Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4 (2) Splošne uredbe, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Glede naslednjih osebnih podatkov je IP ugotovil, da za njihovo posredovanje prosilcu oziroma javnosti ne obstaja zakonska podlaga:

-       imena, priimki, naslovi toženih strank,

-       številke konkretnih sodnih postopkov, saj gre za podatke, s katerimi so povezane fizične osebe, ki so vložile stranke sodnih postopkov.

Po oceni IP ne gre za podatke, glede katerih bi bilo mogoče uporabiti izjemo od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ne gre namreč niti za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, niti ni podanih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Po preučitvi celotne zadeve je IP ugotovil, da zahtevani dokument (Osnutek sodne poravnave) ne predstavlja v celoti varovanih osebnih podatkov in da je zahtevi prosilca, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi.

Pritožbi prosilca je zato IP delno ugodil ter na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo organa delno odpravil in sam delno rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je ugotovil, da zahtevani podatki predstavljajo varovane osebne podatke in da organ z drugo dokumentacijo ne razpolaga, pa je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[4] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga.

[2] Navedeno izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe št. 090-36/2020, št. 090-81/2019, št. 090-160/2018 idr.

[3] 5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja. Organ pa lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 5. a členu in v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

[4] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.