prosilec - Mestna občina Ljubljana

POVZETEK:

IP je v postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi obstoja izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do služnostne pogodbe za dotično zemljišče. IP je ugotovil, da zatrjevana izjema ni podana, podlago za razkritje pa predstavlja 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev).
 

ODLOČBA:

Številka: 090-154/2023/11

Datum: 17. 7. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 15. 5. 2023, zoper odločbo Mestne uprave Mestne občine Ljubljane, Oddelek za ravnanje z nepremičninami, Adamič - Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-30/2023-4 z dne 19. 4. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 15. 5 2023 se delno ugodi in se odločba Mestne uprave Mestne občine Ljubljane, Oddelka za ravnanje z nepremičninami, št. 090-30/2023-4 z dne 19. 4. 202, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v obliki elektronskega zapisa posredovati »Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti izgradnje kanalizacijskega omrežja z dne 8.3. 2023«, na način, da prekrije vsakokratni lastnoročni podpis služnostne zavezanke, v uvodu pogodbe prekrije podatek o naslovu bivališča, EMŠO, davčni številki služnostne zavezanke, v 7. členu pogodbe prekrije podatek o naslovu bivališča, EMŠO, številki osebnega računa in banke, pri kateri ima odprt račun služnostna zavezanka, v 10. členu prekrije podatek o naslovu bivališča, EMŠO služnostne zavezanke ter v 12. členu prekrije direktno telefonsko številko javne uslužbenke.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 22. 3. 2023 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za posredovanje pogodbe o služnosti za parcelo št. 2161 k.o. Ježica. Navedel je, da se z navedenim dokumentom želi seznaniti v elektronskem zapisu ter da lahko organ prekrije občutljive podatke.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-30/2023-4 z dne 19. 4. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi obstoja izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo upravnega postopka) v celoti zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta.

Dne 15. 5. 2022 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo. V njej povzema potek postopka pri organu ter dodaja, da delna ureditev meje parcele št. 2161 k.o. Ježica nima nobene povezave s služnostno pogodbo na tej parceli, saj gre za ločena postopka. Po mnenju prosilca zato razkritje pogodbe ne more škodovati izvedbi ureditve meje, kot to brez argumentov zatrjuje organ.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovore organa je IP prejel dne 20. in dne 21. 6. 2023.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanim dokumentom razpolaga, saj ga v okviru pritožbenega postopka posredoval IP.

V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da je bil v pravnem pouku naveden napačen naslov IP (Vošnjakova 1, Ljubljana), slednji pojasnjuje, da se pritožba sicer vloži pri organu prve stopnje, vendar se naslovi na IP. Ob tem pa IP poudarja, da napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna. To pomeni, da tudi v primeru napačnega pravnega pouka in posledično napačne vložitve pritožbe, prosilec ne trpi škodljivih posledic. Tako izhaja tudi iz sodne prakse (npr. sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 488/2002 z dne 25. 9. 2003).

Organ je z izpodbijano odločbo zaradi obstoja izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju pogodbe o služnosti za parcelo št. 2161 k.o. Ježica.

Na podlagi citirane določbe ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen in sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme sta tako kumulativno potrebna dva pogoja:

- zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka in je v teku ter

- razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

IP poudarja, da izjema varstva upravnega postopka ne omogoča, da se lahko nanjo vsak sklicuje ali celo, da se mora sklicevati, temveč je pri tem treba izhajati iz namena izjeme, kar je v danem primeru varovanje izvedbe upravnega postopka. Zato je logično, da se lahko na to izjemo sklicuje zgolj organ, ki konkretni upravni postopek vodi. Organ je tisti, ki bi bil ne nazadnje dolžan izkazati škodo za izvedbo upravnega postopka, če bi ocenil, da je navedena izjema podana. Zato je sklicevanje organa na tek postopka ureditve meje neupravičeno, saj slednji, kot izhaja iz odgovora, ki ga je IP prejel dne 20. 6. 2023, poteka pred Območno Geodetsko upravo Kranj, Geodetsko pisarno Škofja Loka. Nadalje iz citiranega odgovora izhaja tudi, da sta glede meje med določenimi parcelami na Okrajnem sodišču v Ljubljani po vloženih predlogih organa v teku tudi postopka sodne določitve meje. Postopka sta sprožena v povezavi s postopkom Območne Geodetske uprave Kranj, Geodetske pisarne Škofja Loka. Iz navedenega izhaja, da prvi pogoj za obstoj zatrjevanje izjeme ni izpolnjen, saj se konkretni postopek ureditve meje, na katerega se sicer sklicuje organ, ne vodi pred njim, temveč pred drugimi organi. Ker morata biti za obstoj izjeme varstva upravnega postopka kumulativno izpolnjena oba pogoja, se IP ni spuščal v presojo izpolnjenosti drugega pogoja.

IP je vpogledal v »Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti izgradnje kanalizacijskega omrežja z dne 8. 3. 2023«, ki jo je prejel dne 21. 6. 2023, in ugotovil, da gre za običajno pogodbo o ustanovitvi služnosti, ki med drugim vsebuje:

- podatke o predmetu pogodbe, tj. ustanovitvi stvarne služnosti izgradnje kanalizacijskega omrežja za izgradnjo kanalizacijskega zbiralnika C0 od vzhodne avtoceste do Ježice v korist organa,

- podatke o pravicah in dolžnostih pogodbenih strank,

- podatke o višini nadomestila za ustanovitev služnosti in odškodnine za škodo, ki bo nastala na zemljišču, pri čemer so sredstva predvidena v proračunu organa za leto 2023, in sicer na proračunski postavki Urejanje zemljišč, konto Poslovne najemnine in zakupnine,

- zemljiškoknjižno dovolilo o vknjižbi stvarne služnosti, graditve, postavitve, obratovanj in vzdrževanja kanalizacijskega omrežja v korist organa.

Glede na navedeno gre za pogodbo, katere vsebina je javno dostopna na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev). Slednja namreč določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V predmetni zadevi gre nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev, saj gre pri zahtevanem dokumentu za pogodbo, ki je podlaga za izplačilo nadomestila za ustanovitev služnosti in odškodnine zaradi vzpostavitve služnosti. Plačilo teh obveznosti bremeni proračun organa. Ob tem IP pripominja, da ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno in Vrhovno sodišče). Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Slednje npr. izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodbe Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 (13. točka) ter sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016 (točke 14 – 16),  št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 (30. točka), II U 416/2016-12 z dne 7. 3. 2018 (24. točka) in št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020 (26. točka). IP dodaja, da vsebina zahtevane pogodbe ne vsebuje samo podatkov, ki izkazujejo porabo javnih sredstev, ki jih ima organ s plačilom nadomestila za ustanovitev stvarne služnosti, ustanovljene v njegovo korist, temveč se vsebina pogodbe nanaša na področje opravljanja zadev lokalnega javnega pomena, in sicer na izgradnjo novega kanalizacijskega omrežja. Gre torej tudi za dokument, ki je nedvomno v zvezi z izvajanjem nalog javne službe.

Navedena odločitev, da je pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti prosto dostopna, sledi praksi IP (glej npr. odločbo IP št. 090-26/2013&6 z dne 1. 4. 2013, odločba IP št. 090-124/2021 z dne 20. 7. 2021, odločba IP št. 090-142/2022 z dne 2. 6. 2022).

Ker iz navedenega izhaja, da je zahtevana pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti (v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe) absolutno javna, IP v postopek ni pozival služnostne zavezanke kot stranskega udeleženca, saj je skladno z a 26. a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Ob vpogledu v zahtevani dokument je IP ugotovil, da zahtevana pogodba obsega tudi osebne podatke, zato je v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2). Odločitev IP, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe, sledi naslednjim ugotovitvam:

- podatki o parcelni številki zemljišča ter katastrski občini niso varovani osebni podatki. Iz prvega odstavka 1. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu ZZK-1) izhaja, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Po 4. členu ZZK-1 so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni. Upoštevajoč navedeno, osebni podatki v zemljiški knjigi, za namene, zaradi katerih se zbirajo in obdelujejo (to je varnost pravnega prometa), niso varovani osebni podatki,

- podatki o imenu, priimku, funkciji in podpisu zastopnika organa so javno dostopni podatki. Pravna podlaga za obdelavo teh podatkov je 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ,

- podatki o imenu, priimku in podpisu osebe, ki zastopa upravljavca (JP Voka Snaga) in je hkrati tudi njegov direktor, so javni v skladu z določbami Zakon o gospodarskih družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru,

- podatki o imenu in priimku služnostne zavezanke so javno dostopni podatki. Pravna podlaga za obdelavo teh podatkov je 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je služnostna zavezanka prejemnica nadomestila za ustanovitev služnosti, tj. prejemnica javnih sredstev,

- ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o naslovu bivališča, EMŠO, davčni številki, osebnem računu, banki ter lastnoročnem podpisu služnostne zavezanke in direktni telefonski številki javne uslužbenke.  

Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanem dokumentu, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je IP izpodbijano odločbo organa delno odpravil, in organu naložil, da mora  prosilcu posredovati zahtevane dokumente na način (uporaba delnega instituta), kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                     

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.                                     

svetovalka IP                                                                            

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke